Slednji je na prvi pogled morda res najbolj enostavna, hitra in čista, ampak številni uporabniki še vedno prisegajo najprej na stene iz ytonga, če res ne gre, pa na suhomontažno gradnjo.
Montažne stene
Ampak pojdimo po vrsti in najprej poglejmo suhomontažne stene iz mavčno-kartonskih plošč. Njihova prednost je majhna teža in tudi debelina stene, za statiko hiše je taka stena nepomembna, ni razbijanja in dolbljenja predelnih sten za inštalacije, ker lahko večino inštalacij napeljemo po predelni steni, manj je mokre umazanije, še vedno pa je kar nekaj prahu ob brušenju in glajenju kita. Vsekakor je ob taki gradnji manj gradbenih odpadkov, sušilni čas je zelo kratek, kar mogoča takojšnjo nadaljnjo obdelavo površin.
Predelne suhomontažne stene so sistem, ki je lahko različno sestavljen, debeline sten pa so različne. Na primer 11, 12, 15, 16 cm. Najbolj osnovna sestava je 12,5 mm plošča, podkonstrukcija z izolacijo in spet 12,5 mm debela plošča. Pri vseh debelejših stenah se da dvojni sloj plošče na obeh straneh stene ali celo trojni z večjo debelino izolacije. Vsekakor priporočamo na zunanji strani stene najmanj dvojno mavčno-kartonsko ploščo. Na tak način zmanjšamo največjo slabost predelnih suhomontažnih sten, to je prenos hrupa. Poleg tega je izdelava predelne stene bolj zahtevna, kot je to videti na prvi pogled, in pri gradnji vidimo pogoste napake.
Kot na primer: izvajalec ne namesti tesnilnega traku med kovinsko podkonstrukcijo in obstoječimi stenami, stropi in tlaki. Potem mavčno-kartonske plošče niso pravilno stikovane in med njimi ostanejo špranje, ki jih izvajalec pozneje zapolni s kitom, vendar se zvok skozi te reže še vedno prenaša. Izolacija ni položena tesno do kovinske podkonstrukcije, lahko pa celo tako, da so reže med samim polnilom. Težava se lahko pojavi tudi, če obstoječe konstrukcije (AB-plošča, stene) niso zvočno izolirane in zvok uhaja mimo njih v sosednji prostor. Pri izdelavi predelne stene sta potrebni izjemna natančnost in pravilna izvedba. Dušenje zvoka pri steni z dvojno mavčno-kartonsko ploščo na obeh straneh in »le« 5 cm izolacije je približno 52 dB. Montažne predelne stene niso slabe in to vam lahko potrdijo tudi številni lastniki sodobnih montažnih hiš, žal pa se lahko improviziranje pri izdelavi maščuje z neželenimi učinki in prekomernim prenašanjem hrupa.
Lahke predelne stene iz ytonga
Poglejmo še predelne zidove iz ytonga, ki jih lahko uporabite tako v klasični kot tudi montažni gradnji. S tem sistemom je mogoče brez težav graditi v sistemu ločenih notranjih sten oziroma dinamično vpetih v celotno konstrukcijo.
Pri montažni ali skeletni gradnji je treba upoštevati različne materiale in njihovo obnašanje glede na temperaturne raztezke oziroma občutljivost različnih materialov za zračno vlažnost. Različni materiali se zelo različno odzivajo na spremembe v okolju. Pri gradnji predelnih zidov v zidanih stavbah in zidanih mansardah strokovnjaki priporočajo trdno vpetje (brez diletacije) predelnih sten s posebnimi sidri v nosilni oziroma parapetni zid. Vpetje med strešno konstrukcijo in predelnim zidom iz ytonga pa mora biti dinamično. Stena mora biti odmaknjena od stene oziroma od konstrukcije z diletacijo, debelo približno 1 cm, stik pa zapolnimo s purpenom. Ob gradnji nenosilnega predelnega zidu oziroma stene je treba prvo vrsto položiti v podaljšano malto in poskrbeti za popolno izravnavo, potem pa se enostavno zgradi zid.
Vsi stiki zidane stene in lesene konstrukcije morajo obvezno imeti diletacijo (1 cm), pri višjih zidovih (nad 3 metre) pa priporočamo dodatno armiranje na vrhu. Ni treba izdelati betonskega venca, ampak ytong kot tak omogoča zelo zanimivo in elegantno rešitev. V zgornjo vrsto urežite kanal in vanj položite eno ali dve armirni palici železobetona ter vse skupaj zalijte z betonom, da dobite dodatno prečno vez. Prav tako ytong izdeluje nenosilne preklade, katerih prednost se pokaže pri gradnji odprtin za vrata. Zidovi iz ytonga, tudi predelni, imajo primerno nosilnost in je na njih s posebnimi sidri mogoče namestiti kuhinjske omarice ter tudi bojlerje (pri večjih priporočamo debelino stene 15 cm), vendar le s pomočjo primernih originalnih vijakov in vložkov za ytong stene.
Les in ytong
Ko že govorimo o suhomontažni gradnji, še zanimivost, ki smo jo videli v Kanižarici. Lastnik objekta je zgradil suhomontažni prizidek. Leseni stebri, leseni strop objekta in seveda streha. Prostori med stebri so bili odprti, potem pa je vse skupaj zaprl z bloki ytong. Rešitev je po svoje zelo zanimiva, predvsem pa dokazuje, kako je mogoče povsem različne materiale (les, ytong) uporabiti v eni konstrukciji, vsekakor pa je nujno upoštevanje zakonitosti gradnje. Čeprav moramo ob tem priznati, da je kombinacija lesa in ytonga bolj primerna pri notranjih nenosilnih zidovih, medtem ko je pri zunanjih nosilnih zidovih pametneje uporabiti originalne vogalnike ytong, leseni stebri pa lahko pridejo v poštev pri različnih alternativah in posebnih rešitvah.
