Zidane predelne stene zagotovo prekašajo suhomontažno gradnjo po odpornosti in robustnosti. Na ta način izdelane stene so trdne, odporne proti udarcem in vlagi, težko jih poškodujemo. To so trdni, polni zidovi, ki pri preurejanju prostorov zahtevajo glasno in umazano rušenje. Nasprotniki mavčnokartonskih plošč s prstom kažejo prav v to smer – da so suhomontažne stene občutljive, nepraktične za izvedbo, da jih pestijo številne težave od pokanja do poškodb in kratke življenjske dobe.

Pokanje ni vezano na tip gradnje

Razpoke so v resnici precej razširjena napaka, ki je posledica nepravilne montaže. Pojavljajo se na stiku med ploščami, na vogalih ter stikih med ploščami in zidom. Razpoke niso povezane s tipom gradnje in nastanejo tako v montažnih kot zidanih objektih. Beton, opeka ali les se zaradi sprememb v zraku različno raztezajo in krčijo, mavčne plošče temu ne sledijo in nastanejo na videz neprijetne razpoke. Njihov nastanek preprečimo s pravilno izvedbo prekinitev na vseh stikih. Stik plošča-plošča je v obliki črke V, saj morata biti oba robova odrezana pod kotom 45°. Stik med mavčnokartonsko ploščo in zidom mora biti okrepljen z armirno mrežico ali trakom, ki bo premostil razpoke na stiku. Razmak se zapolni s trajnoelastičnim kitom, ki se razteza skupaj s ploščami in preprečuje nastanek razpok. Opozorimo še na morda najpomembnejši vidik suhomontažne gradnje – aklimatizacijo. Pred vgradnjo morajo plošče vsaj dvanajst ur preživeti v prostoru, kjer se jih bo vgrajevalo. V tem času se ogrejejo na enako temperaturo, uravnata se njihova vlažnost in raztezek ali skrček. To velja tudi za tesnilno maso in pravzaprav vse gradbene materiale pri zaključnih delih.

Reševanje nastalih težav

Kako se lotiti sanacije starih razpok? Večji posegi največkrat niso potrebni, saj so razpoke tanke in na težko vidnih mestih; pod stropom, v vogalih ali na stiku parapetnega zidu in stropa v mansardi. Tanke razpoke največkrat sploh niso opazne oziroma nas motijo šele takrat, ko jih prvič opazimo. Marsikdaj se skrijejo že ob nanosu novega beleža, večje lahko zakitamo s kakovostnim elastičnim kitom. Če se razpoke kljub temu sčasoma ponovno pojavijo, se lahko odločimo za zakrivanje s stiropornimi letvicami ali podobnimi elementi. Z namenskim lepilom jih prilepimo pred beljenjem. Na izbiro imamo letvice z različnimi profili, obstajajo tudi gibljive za nameščanje na zidove s krivuljami. Stik med zidom in letvico lahko zapolnimo s kitom, da tako še dodatno poskrbimo za vizualno skladnost.

Dvojne plošče za polaganje keramike

Pri izdelavi suhomontažnih sten pogosto zasledimo nameščanje mavčnokartonskih plošč v dveh slojih. Dvojno mavčno oblogo se načeloma uporablja pri večjih obremenitvah, za dosego večje stabilnosti stene, za boljšo zvočno izolacijo in požarno varnost. Dvoslojne plošče so obvezne v kopalnicah in kuhinjah, saj se tako doseže ustrezno trdnost za nameščanje keramičnih ploščic. V prostorih z občasno povišano zračno vlago je nujna uporaba vodoodpornih mavčnih plošč zelene barve. Plošče dobro prenašajo občasno zvišanje vlage, kot je na primer ob tuširanju, ne morejo pa kljubovati stalni vlagi. Mavec v ploščah absorbira višek vlage v prostoru. Ko vlaga naraste, moramo poskrbeti za čim hitrejšo vrnitev na normalno raven. Po tuširanju kopalnico prezračimo in odpremo vrata, da se vlaga porazdeli še po drugih prostorih. Prižgemo tudi kopalniški ventilator. Izberete lahko model, ki je opremljen s tipalom za povišano zračno vlago, svoje delo pa dobro opravi tudi disciplinirana uporaba navadnega kopalniškega ventilatorja. V prostorih s stalno vlago je uporaba mavčnokartonskih plošč odsvetovana. To velja za neogrevane prostore, za zunanjo uporabo in vlažne kleti. Tam pridejo v poštev cementne plošče, ki se jih uporablja tudi kot podlago za fasado ali za izdelavo sten v kopalnicah in kuhinjah. Namesto mavca vsebujejo kombinacijo malte, steklenih vlaken in umetnih mas. Z vidika ekologije, zdravega bivalnega okolja in ekonomičnosti zaostajajo za preprostimi mavčnokartonskimi ploščami, a so edina možnost za suhomontažno gradnjo v vlažnih prostorih. Zaradi višje cene (so 4- do 5-krat dražje od zelenih mavčnokartonskih plošč) je v skrajnih pogojih klasični omet morda res boljša izbira.