Ko sem poln pričakovanja USB-ključ vtaknil v ustrezno režo na televizorju, se je izkazalo, da nadaljevanke ne more predvajati – očitno je programska oprema zastarala še prej kot TV. Torej ni bilo nič z ogledom med poležavanjem na kavču, preseliti se je bilo treba za mizo k računalniku. Ampak saj veste, brezplačnemu piratskemu filmu ne gre gledati v zobe.
Sem pa hitro ugotovil, da na ekranu ni obljubljenih angleških podnapisov. Ker se mi nekako ni ljubilo pretvarjati, da razumem danščino, sem pobaral kolega, ki je volil Združeno levico. »Ni problema, prinesi USB, ti bom naložil pravi predvajalnik.« In res, z novim predvajalnikom sem dobil tudi podnapise. Kar dvojne: švedske, čez njih pa angleške. Bilo jih je malo teže brati, ampak že čez epizodo ali dve sem odkril način, kako jih lahko premaknem na sredino ekrana in celo časovno uskladim s tistim, kar igralci govorijo.
Nekega sobotnega večera sem načrtoval filmski maraton, a sem kmalu ugotovil, da sem izgubil rdečo nit. Izkazalo se je, da težava ni v podnapisih, temveč da dve epizodi manjkata. S filmskim maratonom ni bilo nič, v ponedeljek pa sem spet pobaral kolega (zdaj že veste, koga je volil). »Ni problema, prinesi USB, ti bom naložil manjkajoče epizode,« me je potolažil.
Z naslednjo sezono so švedski podnapisi izginili, zato pa se je prikazalo zlovešče opozorilo anonimnega prevajalca, ki je zapisal, da ne zna dansko in da si je pri prevajanju v angleščino pomagal z znanjem nemščine, nizozemščine, googlovim prevajalnikom in zdravo pametjo. Ja, saj. Ampak brezplačnemu piratskemu filmu...
Potem se je na polovici epizode pojavila motnja. Za trenutek sem se počutil kot tista zguba iz oglasa globalnih korporacij za originalne DVD-ploščke, ki si priskrbi piratsko kopijo filma Umri pokončno, potem pa gleda črno-belega Brucea Willisa, ki govori v islandščini s kitajskimi podnapisi (ali obratno). Čez nekaj minut se je vendarle vrnila slika, ne pa tudi podnapisi in zvok. Slednjega mi je z nekaj računalniške telovadbe uspelo obuditi, podnapisov pa ne. Tako sem se kakih dvajset minut pretvarjal, da razumem dansko. Po zdravi pameti, kakopak. Ampak brezplačnemu piratskemu filmu... saj veste.
Zdaj z velikim vznemirjenjem pričakujem, kakšne izzive mi ogled nadaljevanke še pripravlja do konca. Medtem sem si zaželel še nekega filma in sem ga, priznam, kupil pri omenjenem trgovcu. Globalni neoliberalni kapitalizem morda ni pravičen, nedvomno ni brezplačen, ampak očitno deluje. Vsaj pri filmih.
