Dobrih osemdeset odstotkov Kataloncev, ki so se v nedeljo udeležili simboličnega referenduma o neodvisnosti, je podprlo idejo o samostojnosti ene najpremožnejših regij Španije, medtem ko je uradni Madrid dogodku ostro nasprotoval.

Udeleženci so imeli na listih vprašanje: »Ali naj Katalonija postane država?« Kdor se je izrekel za to, je odgovarjal še na drugo vprašanje: »Ali naj bo ta država neodvisna?« 80,8 odstotka udeležencev je pritrdilno odgovorilo na obe vprašanji, 10 odstotkov pritrdilno na prvo in nikalno na drugo, 4,5 odstotka pa nikalno na prvo.

Udeležba je bila 37-odstotna. Po eni strani gre za nizko število (na zadnjih parlamentarnih volitvah v Španiji je bila 69-odstotna), po drugi je udeležbo verjetno nižalo dejstvo, da je šlo za simbolično glasovanje brez obvezujočih posledic – organizatorji so ga poimenovali »posvet z državljani«.

Tudi zaradi krize večja podpora samostojnosti

Pravosodni minister španske vlade Rafael Catala je dejal, da gre za »dejanje čiste politične propagande brez demokratične veljave. Za jalov in nekoristen dogodek.« Vodja katalonske vlade Artur Mas pa je nasprotno ocenil, da sta tako rezultat kot volilna udeležba dokaz, da si Katalonija zasluži pravi referendum.

Pričakovati je, da napetosti med Madridom in Barcelono po simboličnem referendumu ne bodo potihnile oziroma bo to odvisno od več dejavnikov. Ne gre spregledati, da je bila še pred nekaj leti v sami Kataloniji podpora neodvisnosti zelo nizka, zdaj pa jo po anketah podpira polovica od 7,5 milijona prebivalcev. Položaj se je začel spreminjati po izbruhu finančne krize, ki je Španijo hudo prizadela. Pošteno jo občuti tudi proračun Katalonije, pri čemer pa ta v zvezno blagajno prispeva več, kot od nje dobi – po zadnjih podatkih je njen minus med 8,5 in 11 milijardami na leto (zvezna in regionalna vlada navajata različne številke).

Eden od razlogov za večjo podporo samostojnosti je tudi to, da je špansko ustavno sodišče leta 2010 močno poseglo v leta 2006 sprejeti statut Katalonije, ki je bil spisan ob dogovoru takratne španske socialistične vlade in večine katalonskih strank, Katalonci pa so ga potrdili tudi na referendumu s 74-odstotno večino. Statut je med drugim Kataloniji podeljeval več avtonomije in odpravljal nesorazmerja davčne in fiskalne politike. Politiki v Barceloni upajo, da bodo po simboličnem nedeljskem referendumu z zvezno vlado lažje dosegli nov dogovor, pri čemer pa je zdaj na oblasti Ljudska stranka, ki je statutu iz leta 2006 nasprotovala in je bila tudi tista, ki se je obrnila na ustavno sodišče.

Kljubovanje ustavnemu sodišču

Slednje je imelo besedo tudi ob tokratnem simboličnem referendumu. Katalonska vlada je sprva nameravala izpeljati pravi referendum o politični prihodnosti regije, ki predstavlja 6,4 odstotka ozemlja Španije in 16,2 odstotka prebivalstva. A ker se je ustavno sodišče odločilo, da bo v presojo sprejelo pritožbo zvezne vlade, so se v Barceloni odločili, da bodo izpeljali zgolj »posvet z državljani«, torej nekakšen poizvedovalni referendum. Po vnovični pritožbi vlade v Madridu in vnovični odločitvi sodišča, da bo pretehtalo njene argumente, pa je katalonska vlada sporočila, da dogodek vseeno bo. Le da ni imel formalne oblike, ampak so za njim stale nevladne organizacije, ki podpirajo neodvisnost, za izpeljavo pa je skrbelo 40.000 prostovoljcev.