Po besedah Milana Kreka z Nacionalnega inštituta za javno zdravje nenehno nastajajo nove droge, ki jim je težko slediti. Drogo je mogoče preprodajati brez kazni, dokler je ne uvrstijo na seznam prepovedanih drog, zato to storijo takoj, ko novo drogo identificirajo, je povedal.
Za Kreka je ob zaostreni problematiki na področju drog nesprejemljivo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugi financerji zaradi krize zmanjšujejo sredstva za delovanje programov zdravljenja odvisnosti.
Študija uporabe drog med osebami v Sloveniji od 15 do 64 let je sicer pokazala, da je kadarkoli v življenju katerokoli prepovedano drogo uporabilo 16,1 odstotka omenjene populacije. Marihuano je že uporabilo 15,8 odstotka, kokain in ekstazi po 2,1 odstotka, LSD en odstotke, amfetamine 0,9 odstotka, heroin in nove droge pa po 0,5 odstotka, so zapisali na nacionalnem inštitutu.
Po številu umrlih zaradi neposredne uporabe drog na en milijon prebivalcev se Slovenija v območju EU uvršča med države z nizko umrljivostjo. Po besedah Kreka je tako predvsem zaradi dobro organizirane mreže obravnave zasvojenih z drogami in programov zmanjševanja škode. Ti rezultati bi bili po njegovem mnenju lahko še boljši, če bi imeli programe varnih sob za injiciranje drog in predpisovanje heroina na recept.
Marijana Kašnik z inštituta je na novinarski konferenci ob mesecu preprečevanja zasvojenosti povedala, da ima Slovenija številne preventivne programe na področju drog, vendar pa ni urejenega sistematičnega spremljanja in vrednotenja kakovosti.
Zaradi tega so potrebni standardi kakovosti preventivnih programov na področju drog, ki lahko izboljšajo razvoj in izvajanje programov. Ob tem je opozorila, da je zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih preventivnih programov proces, ki zahteva sodelovanje, usklajevanje, transparentnost in vztrajnost.
Jože Hren z ministrstva za zdravje pa je na novinarski konferenci spregovoril o Nacionalnem programu na področju drog za obdobje 2014 do 2020. Med cilji in nalogami sta med drugim spodbujanje programov preprečevanja uporabe prepovedanih drog ter podpora razvoju programov za ohranitev ali znižanje števila okuženih z virusom hiv in hepatitisoma B ter C ter smrtnih primerov zaradi prevelikih odmerkov.
Nacionalni program je podlaga za akcijski načrt za področje drog. Osnutek načrta bodo v medresorsko usklajevanje poslali najkasneje na začetku decembra.
