Zagreb je v okviru razpisa, tako Vrdoljak, ponudil možnost raziskav na 29 raziskovalnih območjih, dosedanje prijave pa so vezane na 15 območij. Minister je s prvim krogom razpisa zadovoljen, saj so se prijavile "eminentne in strokovne energetske družbe", ki "zadovoljujejo najbolj zahtevne okoljevarstvene standarde".
Spomladanske predstavitve razpisa so se udeležili predstavniki 40 energetskih družb iz vsega sveta, kot so Exxon, Total, Gazprom, Lukoil, JP Nippon, RWE, Turkish Petroleum, Hellenic Petroleum in Ina. Približno 20 družb je odkupilo dokumentacijo, s čimer so v Zagrebu zaslužili približno dva milijona evrov.
Hrvaški mediji so v ponedeljek sklicujoč na vire posameznih družb poročali, da so med šestimi ponudniki ameriški družbi Exxon in Chevron ter francoski Total. Ponudbo bi lahko oddali tudi hrvaška naftna družba Ina, ki je v strateškem partnerstvu z madžarskim Molom, italijanski Enel in nekatere ameriške družbe, je poročal danes Večernji list.
Ponudbe bodo pregledali danes
Direktorica hrvaške agencije za ogljikovodike Barbara Dorić je pojasnila, da bodo ponudbe začeli pregledovati danes in da za zdaj ne morejo uradno povedati, katere družbe so se prijavile na razpis.
Vrdoljak je potrdil, da bo vlada končno odločitev o izbranih na razpisu objavila do konca leta. Proti koncu prvega trimesečja prihodnje leto naj bi sledili tudi podpisi pogodb z najboljšimi ponudniki, ki bodo potem lahko začeli raziskave v hrvaškem jadranskem morju. Raziskave naj bi potekale od tri do šest let, potem pa bi sledilo izkoriščanje, ocenjujejo v Zagrebu.
Raziskovalna območja merijo med 1000 in 1600 kvadratnih kilometrov. Osem jih je v severnem, 21 pa v srednjem in južnem hrvaškem Jadranu.
Ponovno sporni zemljevidi
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je takoj po objavi razpisa opozorilo na uporabo zemljevidov Jadranskega morja, ki jih je Hrvaška narisala v javnem razpisu. Trdijo, da gre za "enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju med Slovenijo in Hrvaško".
na podoben način so se odzvali tudi v Črni gori. Vlada v Podgorici je sporna območja razglasila za svoja, je v ponedeljek poročal hrvaški javni radio.
"Če to razumemo kot nek začetek arbitražnega postopka o meji med Črno goro in Hrvaško, bo dobro. Če gre za neko trdo stališče Črne gore, pa ga bodo morali spremeniti," je danes izjavil hrvaški premier Zoran Milanović, ki je prepričan, da so sporna območja hrvaško ozemlje.
Hrvaška kot energetsko vozlišče
V Banskih dvorih pričakujejo, da bo Hrvaška po začetku izkoriščanja najdišč postala energetsko vozlišče v tem delu Evrope, ki bo zagotovilo ugodne cene energentov.
Zaenkrat sicer ni gotovo, kolikšne so zaloge plina in nafte v hrvaškem jadranskem morju. Norveško podjetje Spectrum, ki je opravilo raziskave celotnega območja ob hrvaški obali, je ocenilo, da gre lahko za tri milijarde 159-litrskih sodov surove nafte. Če se bodo ocene uresničile, bo Hrvaška, ko gre za naftne rezerve, med članicami EU na drugem mestu, je ocenil Jutarnji list.
Drugi krog razpisa naj bi sledil marca 2015, ko bodo znana tudi raziskovalna območja v celinskih delih Hrvaške.
