Rimski amfiteater je namreč nekdaj imel v sredini leseni podij, zakrit z mivko. Pod njim so bili zgrajeni številni tuneli in prehodi, po katerih so gladiatorji prihajali v areno. Podij so iz amfiteatra, ki je bil dokončan leta 80, odstranili med izkopavanji v 19. stoletju.
Julija letos pa je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP arheolog Daniele Manacorda predlagal, da bi leseni podij zgradili na novo. Za idejo se je konec minulega tedna navdušil tudi italijanski minister za kulturo Dario Franceschini. "Všeč mi je ideja arheologa Manacorde, da se Koloseju vrne podij. Vse, kar potrebujemo, je le kanček poguma," je zapisal na družbenem omrežju Twitter.
Izgradnja podija bi omogočila prirejanje različnih kulturnih dogodkov v Koloseju, denimo koncertov ali celo uprizarjanje veličastnih predstav, kot so jih nekdaj uprizarjali Rimljani, v hodnikih in prehodih pod podijem pa bi lahko uredili muzej.
Natančne raziskave
"To je možno. Pri tem ne bi bilo velikih težav, bi pa seveda morali opraviti zelo natančne raziskave, saj je potrebo najti odgovore še na nekaj vprašanj," je dejal nekdanji vodja službe za arheologijo v Rimu Adriano La Regina. "Kolosej ni tako občutljiv spomenik, kot se morda zdi. Bil je zgrajen kot stadion, ki lahko sprejme na deset tisoče obiskovalcev," je dodal.
Profesor arheologije in nekdanji predstojnik italijanskega Sveta za kulturno dediščino Salvatore Settis pa meni, da gospodarska kriza Italiji ne dopušča večjih investicij v tovrstne projekte. "Živimo v času, ki je za našo kulturno dediščino zelo dramatičen. V tej situaciji menim, da ni prednostna naloga, da Koloseju vrnemo lesen podij," je dejal.
Kolosej je največji rimski amfiteater. Visok je 48,5 metra, letno pa v njem naštejejo šest milijonov obiskovalcev. Septembra lani so se tudi začela že večkrat preložena restavratorska dela, ki jih financira italijanski podjetnik Diego Della Valle. Končana naj bi bila leta 2016.
