Saga o (ne)izločitvi dokazov se v primeru Balkanski bojevnik vleče že vse, odkar je zadeva prvič prišla na sodišče. Obramba je že od vsega začetka trdila, da v sodnem spisu nimajo kaj iskati tako tisti, ki so jih pridobili naši preiskovalci, kot tudi ne italijanski, srbski in urugvajski. Na prvem sojenju Draganu Tošiću, domnevnemu vodji slovenskega dela narkozdružbe, ki naj bi bila povezana za balkanskim kokainskim kraljem Darkom Šarićem, ter še 16 soobtoženim, se je senat pod vodstvom sodnika Gorazda Fabjančiča s temi argumenti deloma strinjal ter slovenske in srbske izločil. Prisluškovanje Tošiću je ocenil za nezakonito, šlo naj bi za nedovoljen poseg v njegovo komunikacijsko zasebnost, saj ni bilo mogoče preveriti, kako so preiskovalci prišli do njegovih telefonskih številk. Tudi srbski dokazi naj bi bili sporni, denimo glede tega, da je tamkajšnja varnostnoobveščevalna služba izvajala ukrepe, za katere je sicer zadolžena policija. To naj ne bi bilo v skladu z našo zakonodajo. Sodniki so izhajali iz prisluškovanja Željku Vujanoviću, enemu najpomembnejših članov kriminalne združbe v Srbiji, ki da ni bilo v skladu s slovenskimi standardi, pa tudi s srbskimi ne, saj so mu prisluškovali dlje, kot je bilo dovoljeno, je takrat razložil Fabjančič.
Novi postopek, stara strategija
Sojenje se je za Tošića in 12 obtoženih končalo z oprostilno sodbo. Obsodili so le Anesa Selmana, ki je dobil deset let zapora, Marka Bublića (osem let) Dejana Zupana (sedem let) in Sandro Udrih (štiri leta). Sledile so pritožbe na višje sodišče, ki je slednjim kazni še zvišalo, tako da je Selmana, Bublića in Zupana obsodilo na 15 let za zapahi, Udrihovo pa na osem. Ugodilo pa je tudi pritožbi tožilstva in prvo sojenje razveljavilo, odredilo novo sojenje pred drugim senatom, zavzelo pa tudi stališče, da so zakoniti vsi dokazi, tudi slovenski in srbski.
Na novo določena sodnica Sedej-Grčarjeva je junija začela s predobravnavnim narokom, na katerem so se vsi obtoženi ponovno izrekli za nedolžne. Obramba je ubrala isto strategijo kot na prvem sojenju in zahtevala izločitev vseh dokazov. Tošićeva zagovornika Marko Bošnjak in Luka Zajc sta tudi zatrjevala, da je določba zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša na pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, neustavna. Do takrat, ko bo ustavno sodišče o tem odločilo, naj se postopek v zadevi Balkanski bojevnik prekine, sta predlagala. Poleg tega sta opozarjala na nedavno odločbo ustavnega sodišča, ki je hrambo elektronskih podatkov občanov ocenilo za neustavno.
Na potezi je obramba
Predobravnavni narok je sodnica zaključila 10. septembra, potem pa v komaj poldrugem mesecu izdala obsežen sklep, ki bo obrambi zagotovo zelo otežil nadaljnje delo. Vsi dokazi torej ostajajo v spisu, kazenski postopek pa ne bo prekinjen. Zavrnila je predlog obtoženih Valterja Abramovića in Tadeja Poljaka, da bi jima sodili v ločenem postopku, je pa izločila postopek zoper Selmana. Kaj drugega ji tudi ni preostalo, saj je Selman po obsodbi na okrožnem sodišču pobegnil v Bosno, ki svojega državljana našim pravosodnim organom seveda ne namerava izročiti.
Sodnica je v zadnjem mesecu in pol zagotovo opravila veliko delo. Po tistem, ko je preučila 27.000 strani sodnega spisa, je morala odgovoriti na 17 sklopov predlogov za izločitev in se opredeliti do ostalih odprtih vprašanj. Seveda pa to še ne pomeni, da se sojenje zdaj že lahko začne. Sodni sklep namreč še ni pravnomočen, vsi vpleteni se lahko nanj pritožijo na višje sodišče. O tem, da bo obramba to storila, ni nobenega dvoma.
