V Brežicah bodo v petek, 7. novembra, odprli nov urgentni center, prvega med desetimi. Ti centri ne prinašajo le primernejših prostorov za zdravljenje, ampak tudi sodobnejšo organizacijo pomoči. To naj bi bolnik po novem dobil na enem mestu, namesto da bi sam krožil po bolnišnici, pa bodo različni specialisti krožili okrog njega. Ukrepanje bo lahko tako hitrejše in bolj usklajeno. A urgentni centri rešujejo le del težav z nujno pomočjo v Sloveniji. Zdravstvo namreč nima prave dispečerske službe, bolniki pa zato na pomoč na terenu čakajo predolgo.
»Kot bi imeli letalstvo brez kontrole«
Ob sedanji organizaciji so odzivni časi predolgi, opozarja vodja ljubljanske reševalne postaje Andrej Fink. »Ekipe prepozno odidejo na teren, kar je povezano z zapletenim sistemom klicev. Ob klicu na 112 jih, če gre za zdravstveno težavo, vežejo k nam, od nas pa še do zdravnika. Kličočega tako včasih trikrat vprašajo eno in isto, klice pa v Sloveniji sprejemamo na kar 64 lokacijah. Le v Izoli imajo posebej priznanega dispečerja, drugje pa to opravljajo kar člani ekip, ki so prvenstveno namenjene pomoči na terenu. Poleg tega delamo na neenoten način, neenotno je odločanje, vsaka enota z ekipo ali dvema skrbi zase, globalnega pregleda pa ni,« je opisal.
Delo ekip po Sloveniji, tudi če vsaka zase delajo dobro, zato ni dovolj usklajeno. K pacientom na primer odhiti ekipa, ki je za tisto območje pristojna, ne pa ekipa z drugega območja, ki je kraju nesreče tisti trenutek bližje, je ponazoril Fink. »Sistem je neučinkovit, vsaka izgubljena minuta pa na primer pri srčnem zastoju pomeni sedem do deset odstotkov manjše možnosti preživetja.« Po njegovem bi bilo sicer smiselno, da bi dispečersko službo uredili vzporedno z gradnjo urgentnih centrov, zamujeno priložnost pa bi bilo treba čim prej nadoknaditi. »Danes delujemo tako, kot da bi imeli letalstvo brez kontrole letalskega prometa. Strokovna izhodišča, kako urediti dispečersko službo, so znana, a bo treba to spraviti v prakso.«
Na ministrstvu za zdravje se nameravajo po gradnji urgentnih centrov sicer lotiti tudi vzpostavljanja dispečerske službe, ki bi skrbela za komunikacijo in razporejanje zaposlenih po terenu. Dispečerska centra bi bila v Mariboru in Ljubljani, k slednjemu pa bi spadal še center na Primorskem. A denarja zanje, v nasprotju z urgentnimi centri, ki jih gradijo s 30 milijoni evropskih sredstev in petimi milijoni slovenskega vložka, še ni. Po grobih ocenah bi vzpostavljanje dispečerske službe stalo okrog štiri milijone evrov, je pojasnila vodja sektorja razvoja zdravstvenega varstva Dušanka Petrič. Poudarila je, da skuša ministrica za zdravje Milojka Kolar zagotoviti denar, v nadaljevanju pa bo verjetno potrebnih tudi nekaj dodatnih zaposlitev. »Dispečerska služba, kakršno poznajo v drugih evropskih državah, je cilj že nekaj časa, zdaj pa je potreba še večja zaradi odpiranja urgentnih centrov,« se strinja Petričeva.
Vse na enem mestu, boljša oprema
A čeprav pri bodoči nujni pomoči še ni vse urejeno, urgentni centri prinašajo napredek. Doslej so morali bolniki pogosto krožiti od zdravstvenih domov do bolnišnice ali pa znotraj iste bolnišnice. To je bilo mučno, pa tudi nevarno. V Celju je pred vrati urgence tako umrl bolnik, ki so ga iz bolnišnice poslali po napotnico v zdravstveni dom, sodišča pa so večkrat obravnavala tudi smrti bolnikov, ki so si jih med sabo ob nejasnem izvoru težav podajali različni oddelki oziroma klinike.
»Po novem bomo bolnike obravnavali na enem mestu, z njim se bodo po potrebi takoj ukvarjali različni specialisti,« je ključni premik povzel direktor brežiške splošne bolnišnice Dražen Levojević. Kot je spomnil, gre za sodoben pristop k urgentni medicini, v kateri se prostorska ureditev in razporejanje zaposlenih prilagajata bolniku, ne pa obrnjeno. To prihrani čas, kar bo prineslo boljše rezultate zdravljenja, pričakuje.
Med pomembnimi spremembami bodo tudi videokonference o bolnikih s kapjo prek sistema Telekap. Bolnik bo sicer prišel v brežiško bolnišnico, a bodo v njegovo obravnavo prek videopovezave vključeni tudi strokovnjaki z ljubljanske nevrološke klinike. Skupaj bodo ocenili, kako ukrepati in ali je morda potrebna premestitev. Poleg tega so z novim urgentnim centrom dobili nove prostore za reanimacijo, operacijsko dvorano in opazovalnico z boljšo opremo. »Vse to bo za bolnike in bolnišnico velika pridobitev,« se sprememb veseli Levojević.
