Sicer je šlo za hokejsko noč. Na športnem kanalu je bila na sporedu nočna tekma ameriško-kanadske profesionalne lige, vendar pa je slika zastajala. Motnje. Ko je komentator nekje proti koncu izgubil upanje, da bo prenos vendarle stekel, je uporabil izraz »spraviti tekmo pod streho«. Kar je star organizatorski izraz. Kadar nastopijo težavne tekmovalne razmere, se tekmovalci in organizatorji namreč praviloma znajdejo na nasprotnih si straneh. Prvi v nemogočih pogojih ne bi tekmovali, organizatorji si pa prizadevajo predvsem »spraviti tekmo pod streho«. In največkrat obvelja njihova. Televizijske motnje se ti v teh časih zdijo nenavaden pojav, in ker je deželo zalival dež, je prva tehnicistično resda skrajno laična in prostodušna pomisel bila, da se je težava zgodila na tleh. Da gre prej za težave gradbinske in ne računalnikarsko hardveraške narave. Da se je zgodilo nekaj podobnega, kot če bi televizijcem »zalilo kable«. Kajti na spletni strani neke tuje stavnice, s sedežem na daljnem Gibraltarju, se je tekmo dalo gledati povsem nemoteno. Vendarle je šlo za motenost satelitskega signala, je kasneje razložil predstavnik televizije, četudi se je tudi to zdel nenavaden problem. Nekaj, kar se je dogajalo, ko smo še imeli strešne antene in je bila na Krvavcu ali na Krimu nevihta. A to, da sem najprej pomislil na težavo na tleh, ima svoj specifični historiat.
Tam nekje v prvi polovici letošnjega leta se je na platoju pri etnografskem muzeju dalo opaziti delavce, kako zalivajo z betonom malo zaplato, ki je ostala, ker je odstopila plošča, s katero je cela ploščad tlakovana. Lepa lična ploščad je to. Tudi uporabljana. Letos so skejterji na njej redno vadili vsak dan. Vse v redu. Tako kot v primeru mostov čez Ljubljanico. Načeloma prav nobeden ni odveč. Nenavadno je to, da je tlakovec odstopil oziroma da ga je bilo treba zaliti z betonom vsega nekaj let po tistem, ko je bila ploščad obnovljena. Sploh osupel nad, zdi se, vendarle prehitrimi znaki dotrajanosti sodobne slovenske gradnje, si pa lahko vsaj še v Župančičevi jami. Prav tako mladi soseski iz devetdesetih. Dostop do nekaj osrednjih stavb, ki gledajo na Vilharjevo, je že nekaj časa onemogočen s pregrado iz rdečega traku. In z napisi, ki opozarjajo, da obstaja nevarnost padca fasadnih betonskih plošč. Zoprni časi plačevanja starih računov.
