Medtem ko čebelarji Zgornjesavske doline te dni praznujejo 15-letnico zdravljenja čebeljih bolezni z naravnimi sredstvi, ki v medu ne puščajo sledi kemije, se cariniki finančne uprave ubadajo z deveterico čebelarjev, ki je skušala z izleta v Srbiji v Slovenijo pritihotapiti zdravila za zatiranje čebeljega zajedavca varoja. Ker je njihov uvoz prepovedan ali omejen, jih zaradi zaseženih 2420 mililitrov zdravil in 100 paličic za zdravljenje varoze čakajo denarne kazni. Te se gibljejo od 300 do 1200 evrov za posameznike in od 700 do 125.000 evrov za pravne osebe oziroma samostojne podjetnike, so nam pojasnili na finančni upravi.
Kemija namesto naravnih zdravil
Čebelarje je pri nedovoljenem uvozu zdravil zalotila mobilna enota finančne uprave in potrdila to, o čemer se je šušljalo že več let – da slovenski čebelarji v tujini nabavljajo najrazličnejše kemične pripravke za zatiranje varoj, čeprav njihov uvoz ni dovoljen. Uvažajo tudi sredstva, katerih uporaba je prepovedana, saj lahko, če se znajdejo v medu, škodijo zdravju ljudi. Da hodijo čebelarji po zdravila v tujino, je že pred šestimi leti na seji državnozborskega odbora za kmetijstvo priznal celo poslanec Nove Slovenije in ormoški župan Alojz Sok. Pristojnim je svetoval, naj razširijo nabor možnosti za zatiranje varoj. »Če tega ne boste naredili, vam lahko pač povem, da čebelarji v severovzhodni Sloveniji hodimo sami na Madžarsko in tam kupujemo amitraz. Čebel namreč ne moremo reševati z oksalno in mravljično kislino,« je takrat dejal Sok.
Kranjskogorski čebelar Milan Meglič, eden najbolj zaslužnih za to, da čebelarji v Zgornjesavski dolini pri zatiranju varoj ne uporabljajo kemije, ampak le naravna sredstva, trdi ravno nasprotno kot Sok. Pravi, da pravilna uporaba mravljične kisline omogoča 99-odstotno uspešnost zdravljenja varoze, ki je največja nadloga slovenskih čebelarjev, saj varoje čebelje družine oslabijo in umorijo, za nameček v panje vnašajo tudi različne viruse. Velika večina drugih slovenskih čebelarjev čebele raje zdravi s kemičnimi pripravki, ker imajo manj dela, toda ostanki kemije se lahko znajdejo tudi v medu.
Kaj je črni trg?
Slovenija je premajhna država, da bi se proizvajalcem zdravil za varozo ta splačalo prodajati pri nas, zato se vsak čebelar znajde po svoje. Letos so jim zdravila razdeljevali veterinarji nacionalnega veterinarskega inštituta. Morali so jih vnaprej naročiti, prevzela pa jih je le tretjina od okoli devet tisoč čebelarjev. So šli drugi po zdravila v Srbijo, vprašamo Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije. »To tudi mene zanima,« se je namuznil in dodal, da se sprašuje, ali je preostalih 70 odstotkov čebelarjev sploh zdravilo varozo. Noč je tudi opozoril na popolnoma neurejen trg z zdravili v Sloveniji. Prepričan je, da bo prihodnje leto, ko bodo lahko zdravila za čebele prodajale lekarne in specializirane trgovine, bistveno bolje. Na naše vprašanje, ali odobrava to, da gredo čebelarji po zdravila na črni trg, v Srbijo, pa je Noč odgovoril: »Ne, toda treba je narediti analizo, kaj se je v resnici zgodilo. Vprašanje je namreč, ali je črni trg to, če gre nekdo po isto zdravilo, kot ga lahko kupi v Sloveniji, v drugo državo, kjer je trikrat cenejše.«
Pri odkrivanju nelegalnega uvoza zdravil iz tretjih držav s finančno upravo sodeluje tudi uprava za varno hrano. Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nam je pojasnila, da je uporaba zdravil v veterinarski medicini izpostavljena strogim predpisom, saj se njihovi ostanki ne smejo znajti v živilih. V Sloveniji je dovoljeno uporabljati le zdravila, ki so registrirana pri nas in imajo veljavno dovoljenje za promet. V konkretnem primeru so čebelarjem med drugim zasegli zdravila mitak, amitraz, varotom, akaricid, fluvalinat. Na nekaterih od njih, denimo, sploh ni bilo navedeno, katere sestavine vsebujejo.
