Nadzorni svet Petrola bo po naših informacijah v petek obravnaval predlog nove zadolžitve v višini 150 milijonov evrov. A ta v nekaterih vladnih krogih zbuja nemalo pomislekov in vprašanj. Največji domači trgovec z naftnimi derivati, ki ga vodi Tomaž Berločnik, želi namreč izdati podrejeno obveznico, in to z obrestno mero v višini 5,5 odstotka. Pri tem ni najbolj jasno, zakaj Petrol, ki je že junija po bistveno nižji obrestni meri izdal navadno obveznico, s katero je zbral 265 milijonov evrov, novo zadolžitev sploh potrebuje.
Uradnih informacij o njenih podrobnostih ni mogoče dobiti. Član uprave Petrola za finance Janez Živko nam je včeraj dejal le, da v družbi »trenutno preučujejo možnosti refinanciranja finančnih obveznosti, ki bodo zapadale v letih 2015 in 2016«. »To vključuje tudi možnost ponovne izdaje na mednarodnih kapitalskih trgih,« je poudaril Živko. Dodal je, da gre za »razmišljanja, ki so šele na konceptualni bazi«.
Je nova obveznica ključ do lastništva Petrola?
Toda po naših podatkih je uprava Petrola za nadzornike že pripravila gradivo, povezano z zadolžitvijo. V njem naj bi bila vrsta neznank. Med njimi tudi, kdo bo vodil izdajo nove podrejene obveznice, zakaj Petrol sploh načrtuje novo zadolžitev, kdo bo kupil obveznico in ali se bo lahko ta pod določenimi pogoji spremenila tudi v kapital, s čimer bi njeni imetniki čez noč postali solastniki Petrola. V Petrolu je sicer pred dnevi prišlo do novih lastniških sprememb. Istrabenz, Gorenjska banka in NLB so namreč več tujim skladom prodale enajst odstotkov delnic. Po preknjižbi delnic bodo tuji vlagatelji obvladovali že več kot petino lastništva Petrola in bodo za državo njegov drugi največji lastnik.
Nameravana izdaja obveznice naj bi po nekaterih informacijah, ki jih včeraj ni bilo mogoče preveriti, zmotila tudi nekatere predstavnike vlade in domnevno celo člane nadzornega sveta družbe. Kljub temu ima Berločnik po naših podatkih pri načrtih več kot trdno zaslombo v predsedniku nadzornega sveta Petrola Tomažu Kuntariču. Ta nas je včeraj za pojasnila napotil na upravo.
Drag izlet na kapitalske trge
Nelogičnosti pri Petrolovih načrtih je več. Najprej, nova obveznica naj bi bila podrejena. Gre za finančni instrument, ki ga običajno izdajajo banke ali zavarovalnice, saj si z njim izboljšujejo kapitalsko ustreznost. Ročnost te obveznice naj bi znašala kar od 25 do 30 let. Glede na to, da Petrol ni infrastrukturno, ampak prodajno podjetje, gre za zelo dolgo obdobje. Sploh ob dejstvu, da bodo po napovedih že v prihodnjem desetletju na cestah vozili tudi avtomobili na električni in hibridni pogon, kar bo neizbežno vplivalo tudi na prodajo naftnih derivatov. Ročnosti primerni bodo tudi stroški, ki jih bo plačal Petrol. Obrestna mera naj bi v prvih letih znašala 5,5 odstotka, po petih letih pa bi se letno zviševala za 0,25 odstotka. Samo obresti na podrejeno obveznico bi Petrol v prvi fazi stale 7,5 milijona evrov na leto.
Že po desetih letih bi torej Petrol za te obveznice plačeval 6,75-odstotno obrestno mero, ki bi se v skrajnem primeru lahko povzpela celo nad deset odstotkov. To bi v celoti izničilo tudi prihranke, ki jih je Petrol dosegel z zadnjo izdajo navadne obveznice z ročnostjo petih let. Ta je imela bistveno nižjo obrestno mero (3,25 odstotka), zaradi česar se je Petrolova povprečna obrestna mera znižala na okoli štiri odstotke. Tudi po ocenah naših sogovornikov iz finančnih krogov bi lahko Petrol navadne obveznice, namenjene refinanciranju obstoječih dolgov, izdal po obrestni meri med 2,8 in 3 odstotki na leto. Torej bistveno ceneje kot v primeru izdaje podrejene obveznice.
Petrol bi se lahko zadolžil krepko ceneje
Jasno je, da bi Petrol za obveznico zlahka dobil kupca tudi v primeru nižje obrestne mere od načrtovane. Knjigo naročil za zadnjo zadolžitev so namreč junija zaprli v vsega treh urah, v tem času pa so prejeli naročila 120 institucionalnih vlagateljev v skupni vrednosti milijarde evrov. Skoraj 90 odstotkov vseh naročil so oddali upravljalci skladov in zavarovalnice, desetino naročil banke ter odstotek drugi vlagatelji.
Zakaj torej na Petrolu načrtujejo tako drago zadolžitev? Kot odgovarja Živko, imajo podrejene obveznice daljšo ročnost od navadnih. »Petrolu v prihodnjih dveh letih zapade za okoli 150 milijonov evrov kratkoročnih virov financiranja,« je pojasnil Živko. Toda ta dolg bi lahko Petrol ob upoštevanju načrtovanih investicij poravnal že iz tekočega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Po ocenah poznavalcev bi bilo za Petrol smiselno podrejeno obveznico izdati le v primeru financiranja večjega prevzema, nikakor pa ne zgolj za navadno refinanciranje dolgov. Predčasno poplačilo obveznosti, zapadlih v prihodnjih dveh letih, bi Petrol utegnilo celo drago stati. Že ob najemu posojil se je namreč družba zavarovala pred obrestnim tveganjem, ta strošek pa bi jo bremenil tudi v primeru predčasnega poplačila.
