Kot nemalokrat doslej se je pot do uresničitve več kot 40-letnih sanj slovenskih telovadcev ponovno zapletla. Tokrat pri prenosu projektne dokumentacije z Gimnastične zveze Slovenije na Mestno občino Ljubljana, ki se je odločila projekt speljati samostojno, potem ko je zveza lani odstopila od javno-zasebnega partnerstva. Čeprav so na občini pravnomočno gradbeno dovoljenje prejeli že sredi maja letos in so pogodbo o sofinanciranju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport podpisali že konec julija, so javno naročilo za izvedbo gradbenih del po večmesečnih napovedih objavili šele zdaj, ko je prenos dokončen. Prispele ponudbe za izvedbo gradbeno-obrtniških del, instalacijskih del, dobavo in montažo notranje opreme bodo odprli 27. novembra, medtem ko bodo mesec dni prej izbrali še izvajalca strokovnega nadzora nad deli.
Ker je ljubljanska mestna občina prek svojega zavoda Šport Ljubljana kandidirala na januarskem razpisu za sofinanciranje investicij v javno športnorekreacijsko infrastrukturo in tudi dobila odobrenih okoli sedem milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj in deloma iz državnega proračuna, bi moral biti več tisoč kvadratnih metrov velik objekt na Viču končan do 15. avgusta 2015, če ne bo ministrstvo podaljšalo pogodbe do konca naslednjega leta. V razpisni dokumentaciji za gradbena dela so za zdaj navedli le, da bo moral izvajalec vložiti vlogo na upravni enoti za izdajo uporabnega dovoljenja do 30. junija 2015 oziroma izvesti vsa dela, tako da bo uporabno dovoljenje izdano najkasneje do 30. avgusta 2015.
Vrednost projekta gimnastičnega centra, ki bo poimenovan po naših najboljših telovadcih Miroslavu Cerarju, Aljažu Peganu in Mitji Petkovšku, je pred izbiro izvajalcev ocenjena na 11,8 milijona evrov, od tega bo 75 odstotkov sofinanciranih, preostanek pa bo poleg zemljišča v križišču Gerbičeve in Koprske ulice prispevala občina. Gimnastična zveza Slovenije naj bi tako le najela poslovne prostore in izvajala programe ter vadbo športnih panog, ki delujejo pod njenim okriljem. Nova pridobitev bo tudi slovenskim telovadcem, ki v prestolnici nimajo zagotovljenih ustreznih pogojev za treninge, omogočila organizacijo mednarodnih tekmovanj na višji ravni kot zdaj. Poleg ločenih dvoran za športno in ritmično gimnastiko so v sodobnem objektu predvidene še večnamenska telovadnica, dve manjši telovadnici, pisarne in sejna soba.
