V Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH), ki je od sredine marca v postopku prisilne poravnave, še vedno čakajo na potrditev načrta finančnega prestrukturiranja, ki so ga pripravili že junija. Upniki morajo zdaj o njem glasovati do 27. oktobra. Načrt prisilne poravnave bo sprejet, če bo potrjenih šestdeset odstotkov od 14,8 milijona evrov terjatev.
S potrditvijo prisilne poravnave direktor RTH Bojan Jelen pričakuje poplačilo vseh finančnih obveznosti. Čeprav morajo reprogramirane kredite bankam jamčiti s premoženjem, se jim je kljub vsemu uspelo dogovoriti, da lahko odprodajo za osem milijonov evrov premoženja, saj jih potrebujejo za poslovanje v letih 2014 in 2015. Tako so letos prodali za 1,1 milijona evrov stanovanj hčerinskega podjetja Spekter, poteka prodaja hčerinskega podjetja M&P, ocenjenega na okoli 900.000 evrov, veliko pa je povpraševanja tudi po rudarski opremi in nekaterih poslovnih objektih oziroma prostorih v teh objektih, je pojasnil Jelen. Dobršen del sredstev, ki jih potrebujejo za plačilo obveznosti do konca leta, bodo postopoma črpali tudi iz Spektra, kjer so se morali odpovedati dobičku 2,4 milijona evrov.
Dobička niso vračali v dejavnost
Ob tem se poraja vprašanje, zakaj je nekoč nepridobitno podjetje dobiček akumuliralo, čeprav bi ga v skladu z zakonom moralo dve tretjini vložiti nazaj v dejavnost. Tako bi lahko 1,6 milijona evrov namenili za nakup ali gradnjo novih stanovanj pa tudi v obnovo obstoječega stanovanjskega fonda, s čimer bi v zasavskem okolju lahko generirali nova delovna mesta. Direktor Spektra z omejenimi pooblastili Borut Dolanc, ki funkcijo opravlja od aprila 2012, se strinja, da bi družba v preteklosti res lahko naredila več na tem področju. A poudarja, da so kljub vsemu največ vlagali v vzdrževanje stanovanj in povečanje osnovnih sredstev. Tako so po njegovih besedah v zadnjih letih vrednost naložbenih nepremičnin povečali za 1,75 milijona evrov. A dejstvo je, da 1,2 milijona evrov tega zneska odpade na novozgrajeni blok v Hrastniku, računovodski izkazi pa prikazujejo dobiček v višini 1,6 milijona evrov, ki ga v Spektru niso vrnili v dejavnost.
Ko so zaradi potreb mame in prenosa dobička v RTH morali status nepridobitnega podjetja spremeniti v pridobitnega, pa je iz Spektrove omare padel še en okostnjak. Republiški stanovanjski sklad je namreč ob tem zahteval takojšnje povračilo 1,5 milijona evrov ugodnosti pri najetih kreditih, ki segajo še v 90. leta prejšnjega stoletja. A se je pri pregledu dokumentacije izkazalo, da ti krediti nikoli niso bili ravno ugodni. Ravno nasprotno, Spekter jih še danes odplačuje po visokih obrestnih merah, ki znašajo od osem do celo 13 odstotkov. Če bi jih že pred leti reprogramirali, bi s tem po Jelenovih ocenah letno prihranili vsaj 80.000 evrov.
Prihranili bi lahko tudi pol milijona evrov
»Zadnjo možnost za reprogramiranje teh kreditov pri republiškem skladu smo imeli leta 2007, ko so bile te obrestne mere še ugodne. Res pa je, da se tudi pozneje nismo več pogovarjali za najem kredita pri poslovnih bankah, da bi na tak način odplačali kredite pri stanovanjskem skladu,« je pojasnil Branko Arnšek, tehnični vodja Spektra. Dolanc, ki ocenjuje, da visoke obresti odžirajo »le« okoli 50.000 evrov na leto, je dodal, da se tega ni lotil, ker se je kmalu po njegovem imenovanju vodstvo RTH začelo s stanovanjskim skladom pogovarjati o odkupu Spektra, s čimer bi odšli tudi krediti. Vendar so ti pogovori po nastopu zakona o uravnoteženju javnih financ zamrli. Zaradi finančnih težav RTH se banke po njegovem ne bi bile več pripravljene pogovarjati z njimi, ker so jih obravnavali kot skupino RTH. Toda poudariti velja, da je Spekter dejansko postal del premoženja RTH šele marca letos s pričetkom delne prisilne poravnave.
Zadevo zdaj rešuje Jelen, saj Dolanc od sredine marca za najemanje kreditov nima več pooblastil. Ena od njegovih prednostnih nalog je tako najetje kredita pri poslovni banki, s katerim bi odplačal neugodne kredite stanovanjskega sklada. Vseh sedem pogodb namreč vključuje klavzulo predčasnega vračila kredita, zato Jelena čudi, da se v Spektru nikoli niso odločili za takšno poslovno prakso. Že če bi to storili leta 2007, bi do zdaj, če vzamemo Dolančevo oceno, prihranili vsaj 350.000 evrov, po Jelenovih izračunih pa celo okoli pol milijona. »Druga naloga bo revitalizacija starih stanovanj in črpanje evropskih sredstev v ta namen, česar do zdaj v podjetju niso počeli,« dodaja Jelen.
