Svoboda. O pomenu te besede se je težko poenotiti. Kdaj, če sploh, lahko rečemo, da smo svobodni? Za zapornika svoboda verjetno nastopi, ko zapusti zapor, za tiste, ki živijo v diktaturi, verjetno takrat, ko se zruši režim, za znano osebnost verjetno takrat, ko se skrije na osamljen kraj za visoke zidove, da je ne ulovijo paparaci... Toda kaj ko marsikateri zapornik po prihodu na prostost trdi, da se je nemogoče ponovno vključiti v vsakdan in da se je v zaporu počutil bolj svobodnega, kaj ko nekateri ljudje spoznajo, da so v diktaturi živeli celo bolje in imeli več časa, zdaj pa so ujetniki hitrega življenjskega ritma, kaj ko se znana osebnost mora dejansko skrivati, da se počuti svobodno...
Za večino ljudi bi torej lahko rekli, da so svobodni toliko, kolikor se počutijo svobodne. In če se kdo počuti svobodne, je to očitno puščavsko nomadsko afriško ljudstvo Tuareg. Njihovo ime namreč pomeni »svobodno ljudstvo«, prav iz te besede pa so črpali navdih tudi snovalci Volkswagnovega avtomobila touareg. Tuaregi so namreč žilavo pleme, ki v svoji brezmejni svobodi, kljubujoč vsem težkim ali povsem vsakdanjim razmeram, potuje sem ter tja, pri čemer jim nič ne pride do živega. Enako naj bi počel touareg, ki se brez težav znajde tako na težkih terenih kot na urejenih cestah. Se pravi, da naj bi bil enako primeren tako za poslovno vozilo kot za preživljanje prostega časa na neurejenih terenih, torej kot potovalni avtomobil. To dejansko tudi je že nekaj let, po novem zdaj v prenovljeni obliki druge generacije, s katero je največje oblikovne spremembe doživel predvsem na sprednjem delu, kjer so mu namenili ostrejše in bolj agresivne linije, ki delujejo, kot bi nam želel povedati: »Pošljite me kamor koli in kadar koli, pa bom teren pred seboj pohrustal za malico!«
Prav, pa dajmo, smo si rekli, ko so nas za te reči usposobljeni volkswagnovci spodbujali, naj ga preizkusimo na neizprosnem terenskem poligonu, ki je že na daleč vzbujal strahospoštovanje. Ogromne skale, globoka voda, strmi klanci, viseč teren... Na vsem tem se je touareg počutil domače kot lev v divjini. Opremljen s sistemom »terrain tech«, pri katerem lahko najvišja oddaljenost od tal znaša 30 centimetrov, in obut v posebne pnevmatike: preizkušnja po poligonu je bila za nas podobna adrenalinski vožnji z vlakom smrti, zanj pa vsakdanje opravilo. Ko smo tako rahlo bledi, premočeni od potu in s kepo v želodcu stopili na trdna tla, se nam je ob pogledu na touarega zazdelo, kot da nam posmehljivo sporoča: »Je bilo to vse? Saj se še niti ogrel nisem dobro.«
Bili smo dovolj ogreti, zato smo se raje usedli v drugega, ki nas je čakal obut v cestne pnevmatike. In se znova prepričali o tem, kar pa smo o touaregu vedeli že prej: da se ta 4,8 metra dolg avto (6 milimetrov več kot prej) z 2,89 metra medosne razdalje in v osnovi s 580-litrskim prtljažnikom (oboje enako kot prej) na urejenih cestiščih znajde kot zlata ribica v akvariju ter za udobjem, ki ga ponuja petim potnikom, prav nič ne zaostaja za limuzinami višjega cenovnega razreda. Še več, zdaj je s prenovo, nekaterimi izboljšavami (na primer lepša stikala, ki so videti kot iz enega kosa kovine) in številnimi naprednimi sistemi (denimo »area view«, ki ponuja sliko celotnega avtomobilovega okolja) Volkswagen vse skupaj dvignil še na višjo raven, vožnja z njim pa je mirna in elegantna tudi pri 200 kilometrih na uro. Omenjeno hitrost se na nemških avtocestah pač spodobi doseči, kot se spodobi tudi, da ima prenovljen avto prenovljen motor. V ta namen touarega ponujajo s 3-litrskim dizelskim TDI z 262 KM (193 kW) oziroma s 17 KM (13 kW) več kot prej, ki zdaj ustreza izpušnim standardom euro6 in ki je skupaj z že znanim enako velikim in 204 KM (150 kW) močnim daleč najbolj zanimiv za slovenske kupce. Zato bodo ti touarega z 8-valjnim dizlom ali s hibridnim pogonom lahko dobili le po posebnem naročilu, sicer pa bo avto na naše ceste zapeljal konec meseca. Ko bodo znane tudi cene: te naj bi bile le malce višje od aktualnih, ki se začnejo pri slabih 60 tisočakih.
Več fotografij na www.dnevnik.si
