Kako bo ukrepal inšpektorat za kmetijstvo in okolje, smo včeraj poskušali izvedeti na pristojnem ministrstvu, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Po besedah Uroša Macerla, predsednika Eko kroga, naj bi inšpektor upošteval odločbo upravnega sodišča.
V Lafargeu pa še vedno vztrajajo, da postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je upravno sodišče vrnilo v odločanje Agenciji RS za okolje (ARSO), še vedno teče. Poudarjajo, da do zdaj zato o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato cementarna nadaljuje obratovanje. Pri tem se opirajo tudi na 172. člen zakona o varovanju okolja, ki obstoječim napravam, ki so v zakonskem roku vložile vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC), omogoča nadaljevanje obratovanja, dokler ni o njihovi vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja pravnomočno odločeno.
Vendar gre pri tem za izkrivljanje prava, poudarja Janez Stušek iz odvetniške pisarne Zidar-Klemenčič, kjer zastopajo Eko krog. Upravno sodišče je sicer res »le« razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje, vendar je hkrati ugotovilo tudi, da Lafarge cement nikoli ni imel dovoljenja za uporabo petrolkoksa, niti ni zanj nikoli opravil presoje vplivov na okolje. V okoljevarstvenem dovoljenju iz leta 1998, ko so v cementarni prešli z mazuta na premog, je sicer v oklepaju zapisan tudi petrolkoks, vendar je upravno sodišče poudarilo, da petrolkoks ni vrsta premoga, zato izdano dovoljenje za petrolkoks ni relevantno. Čeprav so te ugotovitve sodišča le napotek ARSO pri ponovnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, je kljub vsemu pravno in moralno sporno, da Lafarge cement petrolkoks še vedno uporablja, poudarja Stušek in dodaja, da bi pristojne službe zato morale primerno ukrepati, tako kot bi morale ukrepati že leta 1998.
