Slovenska muslimanska skupnost v Ljubljani in Muhamed Čerkez sta sprožila ustavni spor zoper 25. člen lani sprejetega popravka zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje obredno klanje brez poprejšnjega omamljanja živali. Ustavni sodniki so pred odločanjem za mnenje povprašali državni zbor, člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so včeraj večinsko (s 13 glasovi za in enim proti) podprli stališče državnozborskih pravnikov in vlade, da zakon o zaščiti živali ni v neskladju z ustavo, saj Slovenija trgovanja z mesom (halal in košer) živali, zaklanih v obrednih zakolih, s to spremembo zakona ni prepovedala. To pomeni, da ga uporabniki lahko uvozijo.
Niti Mussomelija se niso ustrašili
Prepovedi obrednega klanja živali brez omamljanja sta se že ob sprejemanju zakonodaje upirali tako muslimanska kot židovska skupnost, živeči v Sloveniji. Njuni predstavniki so prepričani, da jim naša država s prepovedjo obrednega klanja brez omamljanja krati pravico do verske svobode. Tako judovska kot islamska vera namreč zahtevata, da mora biti žival ob zakolu pri zavesti, torej ne sme biti omamljena, da bi tako zagotovili njeno ustrezno izkrvavitev. Slovenska veterina pa je vztrajala, da klanje brez omamljanja živali povzroča dodatno trpljenje, zato omenjena sprememba zakona o zaščiti živali.
To namero je lani skušala muslimanska verska skupnost preprečiti tudi z dopisom, naslovljenim na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. V njem so veleposlanika Josepha A. Mussomelija, ki slovenskim oblastem rad pokroviteljsko svetuje, kako naj ravnajo, seznanili z načrtovanim posegom v obredno klanje v Sloveniji. A so s tem pisanjem kmetijskega ministra Dejana Židana, ki zakolu živali brez omamljanja nasprotuje, le še dodatno razjezili. »Če mislite, da je Slovenija ameriški protektorat, vam zagotavljam, da to ni,« jim je zabrusil.
Sedem klavnic s certifikatom halal
Obredni zakol brez omamljanja dovoljuje večina evropskih držav (izjeme so Švedska, Islandija, Danska, Poljska...), a vlada v svojem mnenju o ustavni pobudi muslimanske skupnosti kljub temu poudarja: »Iz izkušenj drugih držav vemo, da sta prepoved zakola brez omamljanja in hkratno zagotavljanje razpoložljivosti mesa ter izdelkov halal in košer kompromis, ki zagotavlja tako spoštovanje človekovih pravic kot tudi načel zaščite živali.«
Obe islamski verski organizaciji pri nas (Islamska skupnost v Republiki Sloveniji in Slovenska muslimanska skupnost) sta letos certifikat halal, ki potrjuje ustreznost mesa in mesnih izdelkov, podelili sedmim slovenskim klavnicam (Krasu, MDK, Celjskim mesninam, dva Perutnini Ptuj, Agromerkurju in Pivki Perutninarstvo). V vladi sklepajo, da je to dokaz, da oskrba s proizvodi halal v Sloveniji poteka enako nemoteno kot pred uveljavitvijo novele zakona o zaščiti živali. tat
