Nekdanja Kemična tovarna Kočevje je bila ustanovljena leta 1954 z odlokom tedanjega okraja Kočevje in je v prvih letih delovanja zaposlovala od 15 do 20 delavcev. Šestdeset let kasneje je podjetje Melamin eno redkih na Kočevskem, ki ne občuti krize. Zaposluje 189 ljudi, izvaža v več kot 50 držav sveta, lanska prodaja je znašala 45,9 milijona evrov, dobiček pa 1,46 milijona evrov. »Tudi letos nam gre zelo dobro. V primerjavi z lani prodaja raste za dva odstotka, dobiček pa ohranjamo na podobni ravni kot lani. Vemo pa, da je bilo lansko leto rekordno,« ne skriva zadovoljstva direktor družbe Srečko Štefanič.
Recesijo so občutili le leta 2008, ko so zaključili največjo naložbo v zgodovini družbe, postavili kontinuirni reaktor za visoko zaetrene melaminske smole. Ta je bil po mnenju vodstva tudi vlečni konj izhoda iz krize in vzrok za današnje rekordne rezultate. V minulih desetih letih so podvojili prodajo, lani pa so se uvrstili tudi med 50 največjih izvoznikov iz Slovenije. Njihovi trgi so razpršeni, saj poleg v države članice EU izvažajo tudi v Severno in Južno Ameriko, Azijo, Afriko in na Bližnji vzhod.
Poleg dekorativnih melaminskih filmov za lesno industrijo in impregniranih tekstilnih materialov za obutveno industrijo izdelujejo še amino smole za barve in lake, sintetične smole za papirno industrijo, promotorje adhezije za gumarsko industrijo, termična lepila za lesnopredelovalno industrijo, superplastifikatorje za gradbeno industrijo, antifrize, superabsorpcijski polimer za zadrževanje vode v zemlji in protipožarna sredstva. Večinski delež v prodaji, 84 odstotkov, predstavlja kemična industrija, po 8 odstotkov izdelki za obutveno industrijo in izdelki za lesno industrijo.
Ob praznovanju 60-letnice delovanja so v Melaminu odprli tudi novo parno kotlovnico na biomaso. Z naložbo, vredno 5,2 milijona evrov, so zamenjali energent (do zdaj so za proizvodnjo pare uporabljali mazut) in postali energetsko samozadostni. Parna kotlovnica z močjo 10 megavatov je edina tovrstna v Sloveniji. »Parni kotel temelji na tehnologiji vrtinčnega sloja, ki ima več prednosti: glavna je ta, da je možno uporabiti sekance in biomaso z veliko vlažnostjo, kar do 60 odstotkov. To omogoča uporabo tako imenovane zelene biomase, ki trenutno v Sloveniji ostaja v gozdu. Poleg tega lahko pokurimo biomaso, ki ostaja pri čiščenju kmetijskih površin. Učinkovitost kotlovnice je 93-odstotna, njena prednost pa je tudi v tem, da ima nizke emisije plinov v okolje,« je pojasnil dr. Igor Mihelič, sicer skrbnik za tehnologije in naložbe v Melaminu.
Do zdaj imajo podpisane pogodbe z desetimi dobavitelji biomase; večina jih je s kočevsko-ribniškega okolja. Kotlovnica, ki bo delovala neprenehoma, bo dnevno pokurila od 250 do 300 nasutih kubičnih metrov biomase, letno pa okoli 8 tisoč atro ton. Za naložbo, vredno 5,2 milijona evrov, so sicer dobili milijon in pol nepovratnih evropskih sredstev. Posebnost kotlovnice je tudi ta, da je pepel, ki ostane pri gorenju, možno uporabiti pri proizvodnji betona.
