LE PETERICI SKUPNA POZITIVNA OCENA

Strokovna kompetenca

V anketi sodelujoči novinarji so kot strokovno najbolj kompetentnega ocenili kandidata za finančnega ministra Dušana Mramorja – njegova povprečna ocena strokovne kompetence znaša 8,57. Če kot pozitivne ocene štejemo šestico in več, je Mramorja negativno ocenil le en vprašani, ki mu je prisodil dvojko. Največ, kar osem novinarjev pa mu je za strokovnost prisodilo najvišjo možno oceno (10). Tako velikega števila desetk za strokovno (in tudi politično) kompetenco ni prejel noben drug prihodnji član vlade; drugi najbolje ocenjeni, bodoči pravosodni minister Goran Klemenčič, je prejel šest desetic. Tudi Klemenčič je za strokovno kompetentnost prejel zgolj eno negativno oceno, le da je njemu novinar prisodil enko. Povprečna ocena strokovnih kompetenc Gorana Klemenčiča tako znaša 8,22. Na tretje mesto se je z dvema desetkama in najnižjo oceno 3 uvrstil sedanji in prihodnji kmetijski minister Dejan Židan (povprečna ocena 7,35).

Predsednika vlade Mira Cerarja vprašani novinarji po njegovih strokovnih kompetencah uvrščajo šele na četrto mesto (njegova povprečna ocena je 6,83), pri čemer je zanimivo, da ni prejel nobene najvišje ocene, štirje anketirani novinarji pa so ga ocenili z devetko. Je pa Cerar prejel kar sedem negativnih ocen za strokovno kompetenco: eno trojko, dve štirici in štiri petice. Poleg treh najbolje uvrščenih je desetko za strokovnost »okusilo« še pet bodočih ministrov. Dve je dobila kandidatka za zdravstveno ministrico Milojka Kolar, ki je pristala na šestem mestu. Kot kaže standardni odklon, se pri ocenjevanju njenih strokovnih kompetenc sodelujoči v anketi najbolj razhajajo. Po eno desetko pa so prejeli petouvrščena Anja Kopač Mrak (ministrstvo za delo), deveti Boris Koprivnikar (javna uprava), dvanajsti Jožef Petrovič (gospodarstvo) in trinajsti Karl Erjavec (zunanje zadeve). Le prvih sedem na lestvici – poleg že omenjenih še kandidatka za ministrico za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, ki si s Kolarjevo deli šesto mesto – pa ima povprečno oceno strokovne kompetence višjo od šestice.

Pri ocenjevanju strokovne kompetence so se najslabše odrezali kandidati DeSUS, saj zasedajo zadnja štiri mesta. Na samem dnu te lestvice je pristala bodoča kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar. Očitno se tudi novinarji strinjajo z ocenami kulturnikov, da poslanki DeSUS močno primanjkuje strokovnih kompetenc za vodenje kulturnega resorja (ki pokriva tudi področje medijev). Kar devet novinarjev jo je namreč ocenilo z enko, le dva pa sta ji namenila pozitivno oceno (sedem in osem). Na predzadnjem mestu lestvice strokovne kompetence je Gorazd Žmavc, ki vprašanih s svojim dosedanjim delom na čelu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ni prepričal. Njegova najvišja ocena, sedmica, je celo nižja kot najboljša ocena Bizjak-Mlakarjeve, a ima Žmavc še tri pozitivne ocene (šestice) in »le« pet enk. Mesto pred njim je Irena Majcen (okolje in prostor) z dvema enkama in osmimi dvojkami ter šestimi ocenami nad pet (najvišja je devetka).

Politična kompetenca

Če se je prvak DeSUS Karl Erjavec po ocenah strokovne kompetence uvrstil proti repu lestvice (dobil je štirinajst negativnih ocen, od tega tri enke), pa je po politični kompetenci v vrhu te lestvice. Prehitel ga je le predsedujoči SD Dejan Židan. A bi bil Erjavec pred njim, če ne bi eden od novinarjev politične kompetence predsednika stranke upokojencev ocenil z enko, eden pa z dvojko. Erjavec je namreč v tem delu ocenjevanja med vsemi kandidati prejel največ desetk (pet), najvišja Židanova ocena pa je bila devetka (teh je prejel sedem, Erjavec štiri). So pa predsedujočemu SD le štirje vprašani dali nižjo oceno od šestice (Erjavcu pet), njegova najslabša ocena pa je bila štiri. Obema prvakoma koalicijskih partneric je osmico ali več namenilo po 15 novinarjev.

Predsednik vlade se je na lestvici politične kompetence uvrstil na peto mesto, torej še mesto nižje kot na lestvici strokovne kompetentnosti. Za politično kompetenco je sicer dobil tri najvišje ocene, a mu je osmico ali višjo oceno dodelilo le sedem vprašanih, enako število pa jih je menilo, da si mandatarjeve politične sposobnosti zaslužijo negativno oceno. Pred Cerarja sta se v tem delu ocenjevanja uvrstila tudi oba po strokovni kompetenci najbolje ocenjena ministrska kandidata. Tudi pri ocenjevanju politične kompetence pa je Mramor pustil za sabo Klemenčiča: prejel je 19 pozitivnih ocen (Klemenčič 18), od tega tri desetke (bodoči pravosodni minister dve), najnižja Mramorjeva ocena je dvojka, Klemenčič pa si je spet prislužil eno enko. Na lestvici politične kompetence ima povprečno oceno, višjo od šest, še bodoči obrambni minister in nekdanji predsednik državnega zbora Janko Veber (6,43), ki mu novinarji sicer strokovnih kompetenc za vodenje obrambnega ministrstva ne pripisujejo, saj se je s povprečno oceno strokovnosti 4,3 izenačil z Erjavcem na 13. mestu.

So pa najbolje ocenjeni na lestvici strokovne kompetence dobili višje povprečne ocene kot najbolje ocenjeni na lestvici politične kompetence. Povprečni oceni strokovnosti Mramorja in Klemenčiča sta bili namreč višji kot osem, povprečni oceni politične kompetence Židana in Erjavca pa znašata 7,48 oziroma 7,39.

Tokratno ocenjevanje je nedvomno pomembno otežila majhna prepoznavnost več kandidatov. Očitno pa so vprašani menili, da večina novincev v politiki določene strokovne reference za vodenje resorja ima, zato so manj znani kandidati v glavnem uvrščeni na sredino lestvice strokovne kompetence, v samem vrhu in na dnu pa so tisti, katerih delo smo doslej že lahko bolje spoznali – bodisi v pozitivni bodisi v negativni luči. Nekoliko drugačna slika je na razpredelnici politične kompetence. Tudi tu so sicer na vrhu že prekaljeni politiki oziroma kandidati, ki so bili v preteklosti močneje medijsko izpostavljeni, in tudi tu se je trojček stranke upokojencev Majcen, Bizjak-Mlakarjeva in Žmavc slabo obnesel. A sta od njih še slabša novinca na političnem prizorišču Setnikar-Cankarjeva in Petrovič. Kot politično najšibkejšega ocenjevalci vidijo bodočega gospodarskega ministra, ki sploh ni dobil višje ocene od petice.

Če izračunamo skupno povprečno oceno obeh kompetenc (strokovne in politične), se na vrhu in na dnu lestvice ponovi slika z lestvice strokovne kompetentnosti. Bizjak-Mlakarjeva se je »vrnila« na zadnje mesto, tik pred njo sta spet Žmavc in Majcnova. Na zmagoviti stopnički se je znova znašel Mramor, pred Klemenčičem, Židanom, Cerarjem in Kopač-Mrakovo. Če bi bili v vladno ekipo sprejeti le tisti kandidati, katerih skupna povprečna ocena obeh kompetenc znaša šest ali več, bi v vladi Mira Cerarja sedela le omenjena peterica.