V Stonexu pojasnjujejo, da se smradu žal ne da izogniti in da gre pač za stara okoljska bremena nekdanje metalurško-kemijske industrije. Na tem območju je bila namreč pred desetletji topilnica cinka. S predelavo zemeljskega izkopa v kompozit bo smradu vedno manj, do konca sanacije pa si lahko bližnji stanovalci pomagajo samo tako, da zaprejo okna, medtem ko se delavci na gradbišču zaščitijo z zaščitnimi maskami. Zaradi premeščanja zemljine, ločevanja, drobljenja in sejanja je tudi hrupno in se praši. V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem je v času obratovanja zagotovljen monitoring hrupa, smeri in hitrosti vetra, temperature zraka, relativne vlažnosti in količine prašnih delcev. Prašenje obvladujejo z vlaženjem zraka.
Kadar pa veter piha s hitrostjo, ki je večja od pet metrov na sekundo, morajo dela ustaviti. Predelava 13.000 kubičnih metrov zemljine naj bi bila končana konec novembra. Vodja projekta Peter Zapušek iz Stonexa poudarja, da so zelo odvisni od vremena. Dela ne ustavijo samo takrat, kadar piha veter, ampak tudi ko dežuje ali ko je prehladno.
V podjetju zato prosijo krajane za razumevanje in dodajajo, da njihovo delo poteka pod nadzorom različnih inšpektorjev. Nadzor nad izvajanjem okoljevarstvenega dovoljenja izvajata Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje ter AZ Inženiring. Nad ustreznostjo gradbenega materiala, ki ima lastnosti betona in ga vgrajujejo v odprte kanale, bedi Zavod za gradbeništvo Slovenije, medtem ko varstvo okolja nadzira Inštitut za okolje in prostor.
