Banka Slovenije je v skupini centralnih bank, ki v zadnjem času najhitreje sprejemajo nove direktive in metodološke rešitve Evropske bančne agencije (EBA). Letos spomladi je med prvimi uveljavila nova pravila za izračunavanje slabih terjatev, ki so v to kategorijo pahnila celo nekatera podjetja, ki redno plačujejo svoje obveznosti. Posledica tega bo zagotovo novo povečanje obsega slabih terjatev v bilancah slovenskih bank, tudi največjih dveh NLB in Nove KBM, ki sta si komaj ob koncu lanskega leta s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) nekoliko razbremenili krhke bilance.
Obseg slabih terjatev je ob koncu maja znašal 6,03 milijarde evrov, junija pa že 6,14 milijarde evrov. Banka Slovenije je maja pri terjatvah do podjetij v postopkih prestrukturiranja začela uporabljati novo definicijo za izračunavanje obsega slabih terjatev. Vse kaže, da bodo imele banke s tem še en izgovor več, da ne kreditirajo podjetij, ki najbolj krvavo potrebujejo denar.
Banka Slovenije med bolj konservativnimi
Kljub bolečim lekcijam preteklih let se ponuja vprašanje, zakaj je slovenska centralna banka danes med najbolj konservativnimi centralnimi bankami v Evropi? Na Banki Slovenije se s to oceno ne strinjajo in pravijo, da se vse države članice postopno približujejo enaki definiciji slabih terjatev, ki sledi priporočilom EBA. Da vendarle ni ravno tako, dajejo slutiti pojasnila Hypo Alpe Adria Bank. Ocenjujejo namreč, da je Banka Slovenije pri sprejemanju novih smernic in direktiv zelo proaktivna in jih praktično takoj povzema v nacionalno zakonodajo. Kar ni vedno slabo, v konkretnem primeru pa je morda manj razumljivo.
Nekatere centralne banke denimo še niso zaostrile kriterijev za izračunavanje slabih terjatev, s čimer dajejo svojim bankam več manevrskega prostora za podporo gospodarstvu. Takšne so denimo ciprska, irska in slovaška centralna banka, kjer so za Dnevnik pojasnili, da nove definicije EBA še niso in še nekaj časa ne bodo obvezne. Medtem so nam iz francoske centralne banke odgovorili, da v pripravi na obremenitvene teste in preglede bančne aktive že upoštevajo nove definicije EBA.
Zakaj strožja pravila?
EBA vpeljuje nova pravila, da bi zagotovila finančno stabilnost Evropske unije in hkrati poenotila definicije slabih posojil. »Pred tem je imela vsaka država svoje definicije slabih posojil, zaradi česar podatki med državami niso bili vselej primerljivi,« so dejali na agenciji EBA. Nove definicije slabih posojil bodo morale vse centralne banke implementirati najkasneje do konca novembra, ko bo v okviru bančne unije začel polno delovati enotni evropski nadzorni mehanizem.
A do tedaj bo obseg slabih terjatev med bankami v različnih državah težko primerljiv. Slovenske banke morajo namreč že zdaj upoštevati tako imenovano definicijo forbearance, ki opredeljuje način obravnavanja terjatev do podjetij v procesih prestrukturiranja. Banka mora takšnim dolžnikom običajno spremeniti pogoje odplačevanja posojil, s čimer jih označi kot prestrukturirana finančna sredstva, ki so največkrat tudi nedonosna. Po definiciji EBA spadajo torej vse takšne terjatve v kategorijo slabih terjatev.
»V kategoriji slabih terjatev so lahko tudi podjetja, ki za zdaj redno plačujejo, vendar njihov finančni položaj z veliko verjetnostjo kaže na to, da komitent ne bo mogel v celoti poravnati svojih obveznosti, da bo torej postal zamudnik,« so pojasnili v NLB. V Sloveniji zagotovo ni malo takšnih podjetij, njihovi dolgovi do bank (skupaj s tistimi v procesu prestrukturiranja) pa morajo biti po novi direktivi vsaj dve leti označeni kot slabi oziroma nedonosni. Banka se tako slabih terjatev iz svojih bilanc lahko reši le na primer s prodajo, kar počne letos cela vrsta evropskih bank, ki naj bi prodale za skoraj 100 milijard evrov slabih terjatev. Drug način je spodbujanje podjetja k okrevanju in čakanje, da podjetje v določenem časovnem obdobju izpolnjuje vrsto pogojev, po čemer sledi premik med donosne terjatve.
V Abanki Vipi pričakujejo zaradi dodatnih zahtev EBA povečanje obsega slabih terjatev, medtem ko v NLB menijo, da je bila vpeljava ostrejših pravil primer dobre bančne prakse. Če ne drugega, pa služijo nova pravila kot dober argument za prepričevanje slovenske javnosti, da banke niso sposobne odobravanja novih posojil, ki bi lahko spodbudila gospodarsko rast ali pomagala oživiti kakšno podjetje.
