V soboto bo minilo leto dni od odločitve Banke Slovenije, da likvidira Probanko in Factor banko. Decembra je sledilo še podržavljenje NLB, Nove KBM in Abanke, strošek sanacije bančnega sistema pa se je povzpel na več milijard evrov. Povrnitev sredstev v državno blagajno je glavni cilj Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Letos mora slaba banka v skladu z zakonom (in brez upoštevanja terjatev Abanke) tako prodati za okoli 100 milijonov evrov premoženja, polletni rezultati pa kažejo, da je s prodajo v prvih šestih mesecih ustvarila vsega 18.772 evrov prihodkov. DUTB, ki bo po veljavni zakonodaji leta 2017 prenehala poslovati, je tako še daleč od izpolnitve zakonskega cilja.

DUTB doslej bolj nakupovala

V DUTB ne skrivajo, da so vse prej kot navdušeni nad izpolnjevanjem zakonske zahteve o prodaji premoženja, ki jim nalaga, da morajo vsako leto odprodati vsaj 10 odstotkov ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev. DUTB je doslej NLB in Novi KBM plačala slabo milijardo evrov za odkupljene terjatve. »Verjamemo, da je povsem jasno, da pravilo desetih odstotkov pomeni prisilne prodaje, ki so težko ekonomsko opravičljive,« pojasnjujejo v slabi banki, a hkrati dodajajo, da si bodo »prizadevali slediti določilom veljavne zakonodaje«. Zakon sankcij za kršitve sicer ne predvideva.

DUTB, ki ima brez terjatev Abanke v upravljanju terjatve do 426 podjetij, je doslej po dostopnih podatkih bolj kot prodajala nakupovala. Znano je, da je iz stečaja GPG Inženiringa za 23 milijonov evrov kupila sosesko Nokturno, za slaba dva milijona evrov je kupila parcele ob Vilharjevi ulici v Ljubljani in v skladu z dogovorom za dobrih 11 milijonov evrov nepremičnin od Nove KBM. Ker so te banki plačali z denarjem iz upravljanja sredstev in ne z zadolžitvijo, v DUTB menijo, da so »v tej višini državi oziroma njenim davkoplačevalcem že povrnili denarna sredstva«. Pri večmilijardni sanaciji bančnega sistema je to kaj slaba tolažba.

In koliko denarja je z upravljanjem sredstev doslej zaslužila DUTB? V prvi polovici leta je ustvarila 65 milijonov evrov prilivov, pri čemer pa se velika večina nanaša na odplačevanje posojil, ki jih nekdanji komitenti NLB in Nove KBM zdaj poravnavajo DUTB. Kot je znano, na DUTB namreč niso pristala zgolj nedelujoča, ampak tudi delujoča podjetja. Slabih sedem milijonov evrov sta DUTB nakazali še NLB in Nova KBM, saj so jih komitenti plačali njima in ne DUTB. Finančni prihodki so ob tem znašali dobrih 27 milijonov evrov, večina pa se nanaša na obresti od prenesenih posojil. Finančni odhodki (predvsem obresti, ki jih plačuje DUTB za izdane obveznice) so na drugi strani znašali 28,6 milijona evrov. DUTB je imela še za 6,5 milijona evrov stroškov lastnega delovanja, tako da je polletje končala s 7,7 milijona evrov izgube.

DUTB bo na drugi strani letos zaslužila s prodajo Letrike nemški družbi Mahler Group. Za 7,5 milijona evrov terjatev do podjetja CHB v stečaju, zavarovanih s skoraj 10-odstotnim deležem Letrike, je DUTB po neuradnih informacijah Novi KBM plačala vsega 1,7 milijona evrov. Celotni delež Letrike, ki je bil v lasti CBH, je na drugi strani glede na ceno, ki so jo izpogajali prodajalci, vreden 10,8 milijona evrov, kar pomeni, da bo DUTB dobila terjatev poplačano v celoti in tako zaslužila slabih šest milijonov evrov.

Po prenosu na DUTB prodanih pol manj stanovanj

V DUTB pojasnjujejo, da je temeljna ideja njihovega delovanja »sredstva najprej prestrukturirati in jih odprodati, ko se bodo razmere na trgu normalizirale«. Spomnimo, da so prav zaradi razmer na trgu v DUTB preprečili prodajo stanovanj v Celovških dvorih, glede na omenjene nepremičninske nakupe pa se vloga DUTB na nepremičninskem trgu še krepi. V geodetski upravi (Gurs) tako ugotavljajo, da so bile s prenosom na DUTB »razprodaje stanovanj iz nasedlih projektov ustavljene«. Kot so ocenili, je bilo kljub povečanemu interesu prodanih le od 300 do 400 stanovanjskih enot iz nasedlih projektov oziroma približno polovico manj kakor leto prej. Zdaj jih zanima, s kakšno dinamiko bo DUTB prodajala ta stanovanja, po kakšni ceni in ali bodo ta stanovanja vplivala na nepremičninski trg.

DUTB je doslej po dostopnih podatkih v prodajo (neuspešno) ponudila terjatve do družb iz Skupine AHA, do družbe Mecum Invest in do gradbenega podjetja Apertum. Zbirala je ponudbe za odkup terjatev do družbe Novolit, Športnega centra Pohorje, Smučarskega kluba Branik, smučišča Kope in družbe Rikom, sprožili so prodajo poslovno-stanovanjskega objekta EDA center v Novi Gorici, nedavno pa so začeli prodajati še delež v družbi Celjski sejem in Hotel Marita, ki je bil v lasti celjskega poslovneža Darka Zupanca.

Glede na več kot 400 terjatev, ki jih ima DUTB v upravljanju, je seznam terjatev, namenjenih prodaji, razmeroma kratek, a kot že povedano, dajejo v DUTB prednost prestrukturiranju. Če sprejmemo to njihovo razlago, pa je ključnega pomena podatek o tem, koliko načrtov finančnega ali poslovnega prestrukturiranja podjetij so doslej dejansko že potrdili. A tudi to je podatek, ki ga v DUTB za zdaj ne razkrivajo. Iz polletnega poročila sicer izhaja, da bodo v 332 primerih sredstva izterjali, v 94 primerih pa naj bi se lotili prestrukturiranja.