»Vsakih lokalnih volitev se lotevamo, kot bi bile prve, čeprav je seveda res, da imamo po štirih mandatih neko zgodovino, na katero smo zelo ponosni. V tem obdobju nam je uspelo rešiti več velikih mestnih problemov, kar dokazuje, da znamo voditi občino, da imamo dobro ekipo in da v predvolilnem času obljubljamo tisto, za kar smo prepričani, da je uresničljivo,« pravi Šrot. Že na zadnji seji mestnega sveta je dejal, da mu je bilo v užitek voditi seje, ker so bile vedno na visoki ravni politične kulture.
Šrot je prepričan, da krize še ne bo kmalu konec in da bo morala občina tudi v prihodnje namenjati precej proračunskega denarja za različne vrste socialnih transferjev. Program njegovih načrtov je kljub temu obsežen, naj izpostavimo dograditev severne vezne ceste in s tem tudi ureditev javnega prometa ter rekonstrukcijo Rakuševega mlina, v katerem bi lahko bila stanovanja.
Kandidat za župana stranke SDS je 54-letni Miloš Rovšnik, ekonomist, menedžer in v politiki doslej manj znan obraz. Leta 1984 je diplomiral na takratni visoki Ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru s področja transporta in logistike. Zaposlen je na Slovenskih železnicah. Zadnjih dvajset let dela na področju prodaje, marketinga in sodelovanja s tujimi prevozniki. Bil je tudi rokometni trener. Živi v Celju, je poročen in ima dve hčeri. Obljublja, da se bo, če bo izvoljen za župana, lotil uresničitve občinskega prostorskega načrta in odprtih vprašanj s področja ekologije, oživitve mestnega jedra ter razvoja športa, kulture in turizma. Posebno pozornost bi namenjal starejšim osebam in invalidom ter tesno sodeloval z občani, civilnimi iniciativami in društvi.
Staneta Rozmana, ki kandidira kot kandidat SD, v Celju vsi dobro poznajo. Gre namreč za nekdanjega zelo uspešnega atleta in profesorja zgodovine in sociologije. V preteklosti je bil dalj časa podžupan za družbene dejavnosti, sicer pa je od leta 2008 direktor Pokrajinskega muzeja Celje. Če bi mu uspelo zasesti županski stolček, bi vse svoje sile usmeril v izvedbo strategije gospodarstva v Celju do leta 2020 in med drugim v povečanje stanovanjskega fonda za mlade družine.
