Včeraj so koalicijski partnerji prejeli četrti osnutek koalicijske pogodbe. Vanj se je vrnil odstavek o preiskavi in opredelitvi odgovornosti za nastalo bančno luknjo, ki je po prvotnih zagotavljanjih bodočih koalicijskih partnerjev iz tretjega osnutka izpadel zaradi tehnične napake. A je v SD mogoče slišati, da v resnici ni šlo za tehnično napako, temveč za zavestno odločitev SMC.
Zagotovilo o potrebnosti neodvisne revizije TEŠ 6 tudi v tokratnem osnutku sicer ostaja, se pa v sporazum ni vrnila napoved, da bo na tej podlagi sprejeta odločitev o nadaljnjem delovanju TEŠ 6, ki je tudi izpadla iz tretjega osnutka. Kot je znano, so tej napovedi nasprotovali v SD. Tako je vodja poslancev Matjaž Han pred dnevi dejal, da jo je bilo mogoče razumeti kot možnost prenehanja delovanja TEŠ 6. »Če je kdo v TEŠ 6 kriv pri investiciji, mora v zapor in odgovarjati, ampak za božjo voljo, ta TEŠ 6 mora na neki način delati naprej,« je poudaril Han, dolgoletni podpornik projekta TEŠ 6.
Ne drugi, ampak izvlečni tir
So pa zadnja usklajevanja prinesla (še) nekatere opaznejše spremembe koalicijske pogodbe. Dodan je nov prioritetni koalicijski projekt – »začetek gradnje izvlečnega tira kot samostojnega projekta na relaciji železniške proge Koper–Ljubljana«, za katerega bo koalicija finančna sredstva zagotovila v prihodnjem letu. Iz tega je mogoče sklepati, da so v koaliciji ocenili, da projekta drugega tira Divača–Koper ne bo mogoče začeti graditi prej kot v nekaj letih. Tudi zaradi pomislekov glede njegove visoke trenutne cene (okoli 1,2 milijarde evrov) in vprašljivega ekonomskega učinka. Prav zato naj bi dali prednost izvlečnemu tiru kot hitrejši in cenovno ugodnejši rešitvi.
Kljub novemu prioritetnemu projektu pa ostaja število teh enako kot v tretjem osnutku koalicijske pogodbe – šestnajst, saj so iz prioritet umaknili vzpostavitev učinkovite strukture in administrativne usposobljenosti za črpanje evropskih sredstev.
Odprava diskriminacije istospolnih partnerjev
Tudi v programskem delu koalicijskega sporazuma najdemo novo poglavje, in sicer o zagotavljanju pravic pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti pri nas. Nekoliko bolj dorečeno je tudi poglavje o politiki enakih možnosti za vse. V njem so poudarili, da bodo na podlagi odločb ustavnega sodišča pristopili k odpravi sistemske diskriminacije istospolnih partnerjev in istospolno usmerjenih ljudi.
Prav tako je bolj konkretizirano, katere infrastrukturne investicije bodo »prevetrili z vidika prometnih potreb, kot izhaja iz nacionalnega prometnega modela ter izpolnjevanja kriterijev ekonomike«. Posebej so izpostavljeni 3., 3. a in 4. razvojna os. Domnevati gre, da se bodo pod drobnogledom znašli predvsem dosedanje trase in načrti povezav med Koroško in Belo krajino, ki so bili po ocenah nekaterih vprašljivi ali celo potratni s stališča ekonomske in prometne stroke.
Je pa v tokratnem osnutku črtana napoved, da bo vlada pripravila zakon o malem delu za mlade in upokojence. Preoblikovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v enovito državno podjetje, za kar se odločno zavzema kmetijski minister Dejan Židan, je sicer še dopuščeno, a to ni več zapisano kot zaveza. Prejemnike varstvenega dodatka, ki imajo v lasti nepremičnino manjše vrednosti, bodo, kot napovedujejo, razbremenili prepovedi odtujitve nepremičnine. Na področju šolstva naj bi uvedli vajeništvo, ki smo ga v Sloveniji pred leti že imeli, a je propadlo.
Generalne sekretarje strank bodo črtali
Očitno je, da je Mira Cerarja zelo vznemiril postopek predlaganja komisarja iz Slovenije – o oblikovanju nove evropske komisije se je mandatar sicer včeraj po telefonu pogovarjal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in ga obvestil, da daje prednost kandidatoma koalicijskih strank, torej Karlu Erjavcu in Tanji Fajon. Tako je v novem osnutku koalicijske pogodbe dodano, da bo zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado na področju EU dopolnjen z dogovorom o tem, kako bo v prihodnje potekalo imenovanje evropskega komisarja iz Slovenije.
Besedilo koalicijskega sporazuma pa bo, kot napovedujejo, pred torkovim podpisom doživelo še nekaj sprememb in popravkov. Tako bodo na primer iz njega črtali določilo, da se bodo o predlogih za zasedbo mest, o katerih odloča vlada, dogovorili generalni sekretarji koalicijskih partnerjev. Kot smo poročali, več pravnih in drugih strokovnjakov ocenjuje, da bi takšno kadrovanje pomenilo kršitev postopkov imenovanja in nesprejemljivo politizacijo. »Omenjenega določila ne bo v končni verziji koalicijskega sporazuma, saj bi predstavljalo nesprejemljivo poseganje političnih strank v delovanje vlade,« so nam včeraj zagotovili v SMC. Kako je to besedilo sploh prišlo v koalicijsko pogodbo, pa niso pojasnili.
