Štiri mesece po tem, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo vložil ovadbo zaradi spornih nepremičninskih kupčij Nove KBM na Hrvaškem, je županijsko sodišče v Zagrebu hrvaškim državljanom, vpletenim v te posle, blokiralo premoženje. Med njimi je tudi Tomislav Blagus, nekdanji direktor zagrebškega podjetja KBM Projekt. Njegov nadzorni svet je v času spornih poslov vodil takratni prvi mož NKBM Matjaž Kovačič, sicer prvi osumljenec v preiskavi NPU.
Seznam, ki ga je na Hrvaško poslalo okrožno sodišče v Mariboru, razgalja vso kompleksnost hobotnice povezav. Skozi njo je »stekla« večina od okoli 30 milijonov evrov dobička, ki jih je NKBM po oceni organov odkrivanja in pregona izgubila v tamkajšnjih nepremičninskih poslih. Po naših podatkih je na seznamu šest oseb in pet podjetij. Zagrebško sodišče naj bi tako blokiralo nepremičnine v lasti podjetja Epsilon Projekt. Šlo naj bi za zemljišča v okolici Poreča. Podjetje sta leta 2010, torej že več let po poslih z NKBM, ustanovila Tomislav in njegova soproga Maja Blagus. Slednja je bila skupaj z Ivico Sršenom, gostincem s hrvaškega otoka Mljet, solastnica zdaj že »ugasnjenega« podjetja Adria Gradnja, ki ima v lasti več, po novem »zamrznjenih« zemljišč pri Dubrovniku.
8,5 milijona domnevne koristi za nekdanjo mis
Na enem od njih je vpisana hipoteka v korist Vlatke Matić Pivac, nekdanje trenerke sinhronega plavanja in hrvaške mis športa. Ta je med letoma 2006 in 2008 ustanovila več podjetij, ki so s posojili NKBM odkupila več zemljišč na Hrvaškem. Kmalu zatem je ta podjetja po visoki ceni odkupila družba KBM Projekt, ki je bila takrat v večinski lasti Skupine NKBM. Samo v štirih tovrstnih poslih je Vlatka Matić Pivac ustvarila več kot enajst milijonov evrov dobička. Po ugotovitvah slovenskih preiskovalnih organov naj bi šlo pri večini tega zneska (okoli 8,5 milijona evrov) v resnici za protipravno premoženjsko korist. Sodišče v Zagrebu je zato na premoženje Matić-Pivčeve vpisalo zaznambo prepovedi razpolaganja in odtujitve. Poleg tega, da naj bi ji vpisalo plombo na račun pri eni od avstrijskih bank, je zamrznilo tudi premoženje njenega podjetja Kavoteka. To ima v bilancah kar za okoli tri milijone evrov nepremičnin. Jutarnji list je včeraj poročal, da je med njimi tudi del parka v sklopu hrvaške predsedniške palače na Pantovčaku, zaradi katerega je podjetje v sodnem sporu z državo.
Kljub temu vse več podatkov kaže na to, da je imel pri poslih hrvaške podjetnice glavno vlogo Blagus. To je Matić-Pivčeva že pred časom posredno priznala tudi sama. Po tem, ko so jo obiskali kriminalisti, je namreč hrvaškim medijem povedala, da se je o poslih dogovarjala zgolj z Blagusom, ki da je bil edini v stiku z vrhom banke v Mariboru. Tudi po podatkih kriminalistov naj bi Matić-Pivčeva že leta 2007 okoli šest milijonov evrov, prisluženih v poslih z NKBM, nakazala na račune Blagusovih podjetij.
Sežejo lovke hobotnice do hrvaškega podzemlja?
Komu v Sloveniji je Blagus izročal denar, je sicer ključno vprašanje že več kot dve leti trajajoče preiskave teh poslov. Da se je večina tega zneska – prek računov v Avstriji (tam ima Blagus registrirano eno od svojih podjetij) in Švici – očitno vrnila k slovenskim državljanom, zdaj očitno ne dvomijo več niti preiskovalci. Skupna vsota blokiranega premoženja iz odredbe namreč še zdaleč ne dosega celotnega zneska domnevnega oškodovanja banke oziroma Skupine NKBM (okoli 30 milijonov evrov). Spet drugo vprašanje je, ali in v kolikšni meri je bil s temi transakcijami seznanjen slovenski politični vrh. V Dnevniku smo že v začetku aprila razkrili, da je Kovačič po podatkih, ki so jih pridobili kriminalisti, o nekaterih poslih z elektronskimi sporočili obveščal tudi kabinet takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Kovačič je te navedbe pozneje zanikal. Janšev odvetnik Franci Matoz takrat naših informacij, da je bil nekdanji premier v preiskavi zaslišan kot priča, ni potrdil.
Naši hrvaški viri so nas včeraj opozorili še na eno razsežnost zgodbe. Vrsta dokumentov namreč dokazuje, da je bila hrvaška hobotnica NKBM več kot dobro organiziran mehanizem povezav in da so njeni domnevni členi tudi po začetku preiskave v Sloveniji z nekaterimi manevri (likvidiranjem in pripajanjem podjetij) za sabo bržkone skušali zabrisati sledi. Pri tem so nam viri iz Zagreba zatrdili, da so imele nekatere osebe s seznama zagrebškega sodišča dobre povezave tako z nekdanjo vladajočo stranko HDZ kot domnevno tudi z osebami iz hrvaškega podzemlja. Na seznamu sta sicer poleg prej naštetih še dve osebi: podjetnik z Vira Damir Jurjević in Zoran Galić, nekdanja družbenika dveh podjetij (Bili galeb in Kolbiko), ki ju je KBM Projekt ali kupil ali financiral.
