»Potem ko so ZDA v bliskoviti vojni porazile iraškega tirana Sadama Huseina, preprečile njegov napad na ZDA z neobstoječim kemičnim orožjem in v Irak pripeljale demokracijo, so se zadeve začele razvijati v pozitivno smer. Šiiti so udarili na sunite, oboji na nas, Kurdi pa so tako in tako vse bolj šli na svoje, Al Kaida je bila končno v Iraku kot doma, skrajneži so se množili kot ščurki, vse pa je bilo v taktično in strateško obvladljivem prostoru. V Beli hiši smo končno vedeli, kdo je kdo in s kom, pa še nafta od tam je za nas poceni za znoret.
Potem pa smo kot ljubitelji demokracije, do koder seže nam oko, podprli upornike proti sirskemu predsedniku Al Asadu. Strmoglavili ga nismo, a smo dosegli, da so se uporniki spopadli tudi med seboj, iz tega so se razvile skupine islamskih skrajnežev, ki so se povezale z onimi v Iraku in ustanovile kalifat – Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL), ki je začela uresničevati tisto, kar ni uspelo nam: pobijati vse naokrog, vse bolj ogrožati Al Asada, pa tudi iraškega premierja Malikija, ki pa nam je začel iti na živce.
Vse bi bilo v skladu s taktično-strateškimi načrti naše administracije, če oni norci iz kalifata ne bi zasedli naftnih vrtin, od koder smo dobivali nafto po ceni, kot bi nam jo prodajal sir Oliver iz stripa Alan Ford. Zdaj delamo pri tem, da ustavimo sunitske skrajneže v Siriji in Iraku, a previdno, da se jim ne zamerimo, ker bodo navsezadnje lahko res imeli veliko in bogato državo, po mlatenju po njih pa bomo težko z njo navezali diplomatske odnose in dobivali poceni nafto. Trenutno intenzivno delamo pri tem, da skrajneži vendarle strmoglavijo Al Asada, hkrati pa ne okupirajo celotnega Iraka. Je pa to zelo občutljiv proces. Skupaj z našimi dolgoletnimi sovragi Iranci, šiiti, z letali bombardiramo položaje borcev kalifata, ki so suniti in so od iraških vojakov, ki so šiiti in suniti, pobrali ameriško orožje. Iranci bombardirajo enote ISIL z iraškimi letali mig, ki so v času iransko-iraške vojne prebegnili na iransko stran, Iračani z našimi fantomi in migi, mi pa s tem, kar pač imamo na voljo v tem delu sveta.
Tu so še Kurdi, ki jih sicer Iračani ne marajo, ker hočejo svojo državo, a ker se borijo proti islamskim skrajnežem in rešujejo Bagdad iz dreka, jih moralno podpirajo. Problem je, da imajo Kurdi rusko orožje in potrebujejo rusko strelivo, mi pa jim ga ne smemo dati, ker nam bodo zamerili Turki, ki jim Kurdi prav tako gredo na živce s svojimi idejami o vseh Kurdih v eni državi. Lahko bi prosili Ruse, da jih oskrbijo, a trenutno bi zaradi Ukrajine takšno prošnjo najbrž razumeli kot zaj..ancijo. Turki sicer pomagajo delu sirskih upornikov, ne pa Kurdom, ki so trenutno naši zavezniki in nam prek Hrvaške prodajajo nafto za pol cene. Savdska Arabija sicer simpatizira s sunitskimi brati v Siriji in Iraku, a smo ji poslali čisto nove tanke in so zelo zadovoljni. Trenutno iščemo možnost, kako z orožjem pomagati Al Asadu v boju proti ISIL, ne da bi to opazila Egipt in Rusija, in ga šele potem strmoglaviti. Zadeva je več kot preprosta in vaša hči bo prav gotovo dobila petico za nastop.
