»Slovenci nimajo kupne moči, da bi preobrnili negativne trende na nepremičninskem trgu,« je dejal Anton Setnikar, direktor podjetja Intermedia, ki ima med drugim v lasti spletna portala slonep.net in nepremicnine.net. Cene nepremičnin so med krizo padle za 10 do 20 odstotkov, negativni trendi pa se od Slovenije očitno še nekaj časa ne bodo poslovili, kar dokazuje tudi podatek, da je bilo v prvem polletju izdanih 17,8 odstotka manj gradbenih dovoljenj za stanovanja kot lani.
V času, ko je slovenski nepremičninski trg v krču, ko se Španci in Irci šele začenjajo pobirati, pa doživlja pravi razcvet nemški nepremičninski trg. Cene stanovanj v trendovskih predelih Berlina so od leta 2007 do danes zrasle za več kot 40 odstotkov, medtem ko se lahko s krepko 25- do 30-odstotno rastjo cen pohvalijo tudi lastniki stanovanj v nekaterih okoliših Münchna, Stuttgarta, Frankfurta in Hamburga.
Na Otoku in v Nemčiji že strah pred balonom
Nemške nepremičnine so samo od lanskega julija pridobile več kot petino vrednosti. Z meteorsko rastjo se lahko kosajo le še stanovanja v britanski prestolnici, ki so se na letni ravni podražila za 19,3 odstotka. Domovanje v središču Londona stane povprečno že rekordnih 499.000 funtov, kar je enajstkrat več od povprečne britanske letne plače.
Med finančniki je ob špekulacijah, da se napihuje nov nepremičninski balon, zavladala panika. Na zasedanju sveta centralne banke Bank of England so bili člani prvič po krizi neenotni o prihodnji politiki obrestnih mer. Dva od devetih članov sta namreč zahtevala zvišanje ključne obrestne mere z 0,5 na 0,75 odstotka, kar bi nekoliko podražilo posojila in odvrnilo vsaj del potrošnikov ter predvsem vlagateljev od nadaljnjih nakupov nepremičnin. Čeprav se centralni bankirji za zvišanje obrestnih mer niso odločili, je pomembno dejstvo, da ima Velika Britanija ta instrument vselej na voljo, saj ni del območja evra in zatorej sama oblikuje svojo denarno politiko.
Nemčija te varovalke nima, saj nad njeno denarno politiko bedi Evropska centralna banka (ECB). Nemška centralna banka Bundesbank posledično nima vzvodov, s katerimi bi vplivala na cene nepremičnin. Lahko izdaja le opozorila, kot je storila pred dnevi, ko je javnosti predstavila oceno, da naj bi bile nekatere nepremičnine v Nemčiji precenjene tudi za četrtino. Nevarnost nastanka nepremičninskega balona je po njihovem mnenju tako še kako resna, njegov pok pa bi zagotovo pomenil novo gospodarsko katastrofo. A ta je po mnenju nekaterih strokovnjakov še daleč, saj so cene nemških nepremičnin glede na dohodke Nemcev še vedno nižje od povprečja v območju evra.
Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Nemčiji znaša približno 2600 evrov, v Sloveniji pa nekaj več kot 1500 evrov. A Nemci si kljub temu v primerjavi s Slovenci lažje privoščijo lastno stanovanje. Povprečna letna neto plača v Nemčiji znaša namreč skoraj 27.000 evrov, v Sloveniji pa »komaj« nekaj več kot 11.500 evrov.
Neustavljiv apetit po nepremičninah
Razlogov za ekstremno rast cen na nemškem nepremičninskem trgu je več. Eden je zagotovo denarna politika ECB, ki prinaša izredno nizke obrestne mere. Nemčija se zadolžuje po enoodstotni ali celo nižji obrestni meri, kar pomeni, da se poceni zadolžujejo banke, ki lahko nato po izredno ugodnih pogojih dajejo stanovanjska posojila. V perifernih državah je politika nizkih obresti smiselna, v Nemčiji, ki je gospodarsko neprimerno bolje stoječa, pa povsem odveč. Ob dejstvu, da znašajo letni donosi od najemnin v Nemčiji od 4 do 5 odstotkov vrednosti nepremičnine, je bilo tako samo vprašanje časa, kdaj se bo začel denar prelivati v nepremičninski sektor. Po oceni svetovalne družbe Barkow in Axelrod so tuji vlagatelji v drugem četrtletju letos ponoreli za nemškimi nepremičninami in vanje vložili rekordnih 1,8 milijarde evrov.
Vlagatelji so bili še posebno aktivni v Berlinu, kjer močno rastejo cene v okolici berlinskega zidu, ki mu daje vrednost izredno pestra zgodovina. Kljub temu vidijo nekateri vlagatelji malo možnosti za nepremičninski balon. »Za to bi morale cene še nekaj let vztrajno rasti,« je dejal Franz Eilers, vodja raziskav v banki VDP. Povprečne cene kvadratnega metra nepremičnin v Berlinu se namreč še vedno gibljejo okoli 2930 evrov, kar je sicer 800 evrov več kot v Ljubljani, a hkrati skoraj štirikrat manj kot v Londonu. V Frankfurtu stane kvadratni meter stanovanja povprečno 3400 evrov, v Münchnu pa 4800 evrov. Kljub temu se ob poceni kreditih mnogi ne morejo upreti nakupu. V zadnjih mesecih naj bi se Nemci spet začeli preseljevati s podeželja v večja mesta, kjer so razmere za zaposlitev najboljše.
Čeprav ima le dobra polovica Nemcev v lasti svoje stanovanje, kar je malo v primerjavi s povprečjem območja evra pri 71 odstotkih, bi se lahko to v danih razmerah spremenilo. Tudi zato, ker višanje cen nepremičnin hkrati zvišuje cene najemnin.
