Kar naj bi postalo novo poglavje župnije na obrobju Maribora, se je izrodilo v bizarno novico iz rubrike Saj ni res, pa je. V Košakih se trenutno namreč prisilno prodaja cerkev. Doslej se ni pojavil še nihče, ki bi hotel postati lastnik nedokončanega cerkvenega objekta. »Če bi se pojavil, bi ga krajani bržkone pojedli,« se nasmehne župnik Igor Novak.
Zidar pozabil na ustni dogovor
Pred 16 leti se je na željo krajanov ustanovila Župnija blaženega škofa Antona Martina Slomška Maribor - Košaki. Na spletni strani je vodilna misel verz blaženega škofa: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.« V Košakih so si goreče želeli svojo cerkev. Kmalu zatem so stekli postopki za izgradnjo novega sakralnega objekta. Krajani so začeli zbirati denar, župnik Franci Pivec je celo najel bančno posojilo, za poplačilo katerega je jamčilo več družin s hipotekami na svojih hišah.
Z denarjem so odkupili zemljišče državnega sklada za kmetijska zemljišča, župnija je pri arhitektu Ivu Goropevšku pridobila načrte, za graditelja pa je vodstvo nadškofije izbralo SCT, ker je ta pristal v ustni dogovor, po katerem se je strinjal, da mu za poplačilo dajo v last sosednjo parcelo. Graditi so začeli poleti 2008, ko se je po vsem svetu razpočil finančni balon, ki je odpihnil tudi gospodarski sistem Nadškofije Maribor.
Jeseni je župnik Pivec preminil. Vodstvo SCT je kmalu zatem pozabilo na ustni dogovor o načinu plačila in terjalo denar, ki ga nadškofija seveda ni (več) imela. Gradbinec je junija 2009 sprožil prvo izvršbo, na katero se je nadškofija sicer uspešno pritožila. Vendar mlina ni bilo več mogoče ustaviti.
Nazadnje je propadlemu podjetju Ivana Zidarja, ki podizvajalcem pri gradnji cerkve ni plačal praktično ničesar, nadškofija ostala dolžna 665.000 evrov in pripadajoče obresti. Leta 2012 so v nadškofiji upali na sodno poravnavo, v kateri so SCT v stečaju ponujali več cerkvenih zemljišč. Vendar je dogovor propadel, saj so se medtem na te parcele že vpisale banke upnice. SCT v stečaju je sprožil izvršbo v upanju, da bo s prisilno prodajo objekta oplemenitil stečajno maso.
Maja letos je na Okrajnem sodišču v Mariboru potekala prva neuspešna dražba, sledila je druga, včeraj se je brez prodaje razpletla tudi tretja in za zdaj zadnja dražba. Za nakup cerkve v Košakih, ki se je dražila po izklicni ceni 838.000 evrov, tudi tokrat ni bila vplačana niti ena varščina, ki jo je sodišče postavilo pri 167.600 evrih.
Rešujejo se s finančnimi opekami
Župnik Igor Novak si je včeraj opazno oddahnil in z njim tudi krajani, ki so v gradnjo nove cerkve vložili svoje prihranke. Vsi verjamejo, da objekt ne bo prišel v tretje roke. Zato so v minulih letih marljivo urejali zunanjost in notranjost cerkve in je tako dobila svež oplesk. Na svoji spletni strani pozivajo vernike, naj darujejo za novo cerkev s tako imenovano »opeko«. Otroška »opeka« je vsak znesek nad deset evrov, za družinsko je treba podariti več kot sto evrov, zlato opeko si zasluži vsak dar nad 5000 evri... Ker ima župnija že dve leti blokiran transakciji račun, darovalce pozivajo, da naj jim denar pošljejo kar po pošti.
Za dokončanje svetišča morajo zbrati najmanj pol milijona evrov. To je za vernike in za obubožano škofijo nedosegljiva vsota. Čeprav so signali iz drugih slovenskih nadškofij nedvoumni, župnik Igor upa, da se bo Cerkev na Slovenskem vendarle izkazala v solidarnosti do obubožanih mariborskih bratov in sester. »To je edina pot, ki jo v tem hipu vidimo,« pravi. »Če Cerkev ni sposobna zbrati te vsote, potem je z njo res nekaj hudo narobe. Po moji oceni je bistvena razlika, ali se prodaja neki vinograd ali cerkev. Ljudje to doživljajo mnogo bolj čustveno. Če bi se prodala, bi bil to prelomni dogodek, padel bi še zadnji kamenček, ki drži jez pokonci.«
Po Novakovi oceni bi bila najboljša rešitev ustanovitev fundacije ali ustanove, na račun katere bi lahko prejemali donacije. Obenem upa, da bo propadla dražba omehčala stečajnega upravitelja SCT Leona Benigarja Tošiča in bo ta znižal zahtevek ali privolil v drugačno poplačilo.
Velja spomniti, da dražba košaške cerkve ni bila edina, na katerih prodajajo nepremično premoženje mariborske nadškofije. Na predlog Raiffeisen in Unicredit banke je sodišče v preteklosti že (neuspešno) iskalo kupca za samostan Studenice, nekdanjo orglarsko delavnico v Hočah in poslovni kompleks v Mariboru ter več hektarjev vinogradov na območju občine Poljčane.
