Tudi če bo ljubljanski UKC vendarle dobil robota za operacije, ki glede na dosedanje izkušnje bolnikom omogoča hitrejše okrevanje in so ga nedavno spet uvrstili med prioritetne nakupe, se lahko kaj hitro zatakne pri denarju za operacije z njim. Kot ugotavljajo v največji bolnišnici, financiranje programa robotskih operacij ni urejeno. To oddaljuje tudi nakup, h kateremu jih vse glasneje pozivajo urološki bolniki.
Vlaganje, ki lahko bolnišnici prinese dodaten minus
Pred dvema letoma, ko so v UKC Ljubljana že resno razmišljali o nakupu robota, so izračunali, da investicija z golega finančnega vidika bolnišnice ni upravičena. Je pa zato širše ekonomsko upravičena, strokovno utemeljena in tudi družbeno potrebna, so ugotovili.
Morebitne robotske operacije bi se sicer pridružile mnogim drugim, ki bolnišnico stanejo precej več, kot pa zanje dobi denarja, je spomnil strokovni direktor, prof. dr. Sergej Hojker. »Od leta 2012 se je finančno stanje poslabšalo, tako da je nabava robota iz sredstev sredstev UKC Ljubljana negotova, kljub temu da je med prioritetami. To velja ne glede na kasnejši način financiranja,« je opozoril.
Kot smo že poročali, si tudi v Celju, kjer robota že imajo, slednjega želijo bolj izkoristiti, a jih pri tem ovira denar. Zdravstvena blagajna bo letos na primer plačala 250 robotskih operacij raka prostate (ali 50 več kot lani). Želeli bi jih opraviti vsaj 300, prvotno pa so jih načrtovali 400 letno. Ob pomanjkanju denarja se robotske operacije iz urologije zelo počasi širijo na druga področja medicine, kot je abdominalna kirurgija. V bolnišnicah opozarjajo, da so robotske operacije same po sebi res nekoliko dražje, a prinašajo prihranke zaradi krajšega bivanja v bolnišnici, krajših bolniških staležev in nasploh boljšega okrevanja bolnika.
Prednosti so, kolikšne, pa še ni povsem jasno
Povprečna cena običajne operacije raka prostate je 2782 evrov, pri robotski operaciji pa 5163 evrov, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Dodajajo, da uvajanje robotske kirurgije in drugih novih novih tehnologij pogosto ni v skladu s finančnimi zmožnostmi slovenskega zdravstva. Sredstev za razvoj in uvajanje novih tehnologij ni: »Uvedba robotskih operacij se je pričela ravno v času največje recesije, ko je zdravstvu primanjkovalo finančnih sredstev za tekoče poslovanje in smo bili prisiljeni zniževati cene zdravstvenih storitev na vseh področjih.« Uvajanje novih dragih tehnologij v zdravstvo bo treba po njihovem zastaviti drugače kot doslej. V prihodnje bi se tako morali usklajevati ministrstvo za zdravje, bolnišnice in ZZZS kot plačnik, menijo, pri tem pa bi bilo treba jasno določiti nacionalne prioritete.
Pa robotska operacija danes upravičeno velja za prioriteto? Generalni direktor ZZZS Samo Fakin pravi, da je bilo študij, ki bi dale jasno sliko o prednostih, še premalo. Gre namreč za tehnologijo, ki se uporablja relativno kratek čas, za zdaj pa je mogoče zaključiti predvsem, da je bolj natančna. Kot je spomnil, se pri novostih v medicini pogosto zgodi, da kasnejši podatki začetnega navdušenja ne upravičijo (v celoti).
Za zdaj bi bilo po njegovem treba povečati število robotskih operacij v celjski splošni bolnišnici na 400 letno, a ker je denarja premalo, bi ga bilo treba prerazporediti od kod drugod. Zadnjo besedo bo imelo ministrstvo za zdravje oziroma vlada, pravi, poleg tega pa bi bilo smiselno celjsko ekipo strokovnjakov okrepiti s strokovnjaki iz ljubljanskega UKC, ki kot terciarni center za uvajanje novosti nenazadnje dobiva dodatna sredstva. »Robotska tehnologija je smiselna, ko se z njo opravi 400 do 600 operacij letno. Šele ko bo to izpolnjeno v Celju, bi lahko začeli razmišljati o še enem robotu v Ljubljani,« je pristavil Fakin.
