Prva tekma proti Rusiji je bila zares slaba. Ne bi rad iskal izgovorov, a smo bili od poti zares utrujeni. Poleg tega smo pomlajeno rusko reprezentanco tudi malo podcenili, kar seveda ni prav. Zelo smo veseli, da se bomo lahko z Rusijo pomerili znova v finalu, kjer bomo pokazali svoj pravi obraz in zmagali.
Ponoviti bo treba pristop s tekem proti Angoli in Kitajski.Tako je. Pred tema dvema tekmama smo se po prejeti klofuti zamislili in se odzvali na pravi način. Pokazali smo pravi obraz, podcenjevanje pa ni bilo več prisotno. Ne glede na to, ali je nasprotna ekipa pomlajena ali ne, gre vedno za nadarjene posameznike, ki so lačni zmag in ti ne bodo ničesar podarili.
Je bil selektor Jure Zdovc po porazu proti Rusiji oster do vas?Rekel je, da ni prav, kar smo si privoščili, in da je bilo očitno, da naše glave niso bile pri tekmi. Dodal je, da smo igrali slabo in da moramo biti v prihodnosti veliko bolj zbrani, a da je vseeno bolje, da je do tega prišlo zdaj in ne na svetovnem prvenstvu.
Ste zadovoljni z napredkom v igri?Sem. V reprezentanci je nekaj novih obrazov, a se zdaj med seboj že odlično poznamo. Bolje razumemo sistem selektorja Zdovca in akcije. Jure od nas zahteva veliko mero agresivnosti v obrambi, na kar smo se nekateri tudi morali navaditi. Z vsakim dnem nam je lažje.
Pri kitajskih ljubiteljih košarke ste baje izredno priljubljeni. Vas od podpisovanja avtogramov kaj boli roka?Smo v središču pozornosti, čeprav Kitajci v bistvu niti ne vedo dobro, kdo smo. Spodbujajo nas na vsakem koraku, mene pa nekoliko bolje poznajo samo zaradi priimka, saj dobro vedo, da Goran igra v ligi NBA. Spominjam se, da je bilo podobno že pred štirimi leti, ko so nas na vsakem koraku prosili za fotografije.
Kako pa je na splošno v Luoyangu?To je zares povsem drug svet od tistega, na katerega smo navajeni. Ljudje so sicer prijazni, drugače pa sonca še nismo uzrli. Zaradi smoga je vse stalno sivo, tudi hrana hitro postane enolična.
Zadnje dve tekmi ste odigrali odlično. Čutite, da se vam forma vzpenja?Počasi prihajam nazaj v formo. Tudi zaradi operacije sem potreboval nekaj časa. Iz tekme v tekmo je bolje. Privajam se tudi na zahteve selektorja.
Kaj zahteva od vas?Da igram svojo igro in sem agresiven v obrambi.
So bolečine po operaciji že minile?Moram potrkati, saj me zdaj več ne boli. Sem ter tja me včasih še zašpika v predelu trebuha, a je to povsem normalno.
Koliko je po vašem mnenju še rezerve v igri, tudi v luči tega, da v moštvu še ni vašega brata Gorana in Erazma Lorbka?Po mojem še veliko, čeprav so tudi v tem trenutku stvari videti kar solidne. Dobro smo se ujeli, z Goranom in Erazmom pa bomo dobili še dodatno širino in bo še lažje igrati.
Vas je utrujenost od dolge poti že minila?Ne še povsem. Spat hodimo pozno, okoli enih ali dveh zjutraj, da ne porušimo ritma in se nam po povratku v Slovenijo ne bi bilo treba znova navajati na naš časovni pas. Toda tudi utrujenost je del športa.
