Ekonomsko odvisne osebe so samozaposleni, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost sicer pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika. Med takšnimi osebami so denimo novinarji in umetniki.
Do pozivov po ureditvi njihovega statusa je prišlo predvsem na račun ugotovitev, da so mnogi med njimi lažno samozaposleni. Za status samostojnega podjetnika naj se namreč ne bi odločali po lastni volji, temveč na željo delodajalca, da bi imel z njimi nižje stroške. Tem delavcem namreč ne pripadajo potni stroški, malica, nadomestilo za bolniško odsotnost, dopust.
Minimalni standardi že v veljavi
Novi zakon o delovnih razmerjih je lani zato vzpostavil minimalne standarde za ekonomsko odvisne osebe, tako da jim je zagotovljeno omejeno delovnopravno varstvo, hkrati pa naložil, da se do konca leta 2014 sprejme samostojen zakon o ekonomsko odvisnih osebah.
Analiza reforme trga dela, ki je bila predstavljena spomladi, učinkov minimalnih standardov za te samozaposlene še ni pokazala, je pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, a ob tem poudaril, da so se ti po njihovih opažanjih le začeli zavedati pomena svojih pravic.
V tej luči je spomnil na nedavni primer raznašalcev časopisov, "ki so se začeli zavedati prekernega dela in potrebe po urejanju njihovih pravic". Po statusu so bili samostojni podjetniki, v resnici pa so opravljali redno delo. S pomočjo ZSSS so se podali v pogajanja in dosegli nekaj pomembnih korakov.
Namestnik direktorja za zakonodajo s področja gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Igor Knez nasprotno meni, da za zdaj o velikih spremembah za ekonomsko zaposlene ni mogoče govoriti.
Tako je po njegovih besedah predvsem zato, ker zakonska dikcija pravi, da morajo ekonomsko odvisne osebe ta svoj status izkazati delodajalcu. "Tega praviloma ni storil skoraj nihče," je pojasnil in dodal, da samozaposleni tega ne počnejo, ker so finančno na boljšem, kot če bi denimo prejemali minimalno plačo.
Sindikati: Zakon nujen
Zorko je prepričan, da je zlorab in izkoriščanja ekonomsko odvisnih oseb še vedno preveč in da jih je nujno treba preprečiti. "Položaj, število lažno samozaposlenih, število perkercev, število drugih oblik dela, zlorab so takšni, da je pod nujno treba sprejeti zakon o ekonomsko odvisnih osebah, ki bo uredil pravice teh ljudi, na drugi strani pa tudi obveznosti naročnikov," je poudaril.
Če k temu ne bomo pristopili, bomo po njegovem mnenju v veliki nevarnosti, da izgubimo tudi socialno varnost, ki naj bi jo zdaj zagotavljale pogodbe o zaposlitvi.
Sam bi v nekaterih segmentih status ekonomsko odvisnih oseb izenačil s statusom redno zaposlenih, in sicer na način, da se njihove pravice dvigne na raven redno zaposlenih.
"Predvsem pa bo treba v tem zakonu jasno izpostaviti, kdaj in pod katerimi pogoji, v katerih primerih in kako dolgo lahko nekdo ima pri sebi osebo, ki opravlja delo kot s.p. Kajti primeri, ko samostojni podjetniki opravljajo delo pri delodajalcih ali naročnikih, so danes taki, da imajo vse znake rednega delovnega razmerja," je izpostavil.
Sam se je srečal s številnimi primeri delavcev, ki so dobili odpoved iz poslovnega razloga, odpravnino, pozneje pa odprli s.p. in nadaljevali isto delo pri istem delodajalcu. "Ti primeri dejansko pomenijo poskus obhoda zakonodaje," je ocenil.
Delodajalci: Najprej ocena razlogov
Tudi v GZS, tako Knez, ne podpirajo namenskih zlorab oz. izkoriščanja samozaposlenih za pridobivanje cenejše delovne sile in se strinjajo z zakonsko ureditvijo tega problema.
Ob tem je pravnik opozoril, da je zatekanje delodajalcev k tovrstnemu zaposlovanju vendarle lahko tudi znamenje, da delodajalci čutijo veliko breme stroškov dela. "Zato na GZS vseskozi opozarjamo, da bi bilo treba uvesti socialno kapico in hkrati znižati obremenitev dela," je navedel.
V vsakem primeru je treba po njegovih besedah prepoznati tudi pravico do svobodne podjetniške pobude, saj se veliko posameznikov namenoma odloči, da ne želijo biti v delovnem razmerju in da želijo biti sami svoj gospodar. "Ti so v popolnoma drugačnem izhodiščnem položaju kot tisti, ki so bili v to na nek način prisiljeni," je posvaril.
Prav zato se je zavzel, da se začne reševati težave na začetku, da se torej ugotovi, zakaj je v Slovenji prišlo do tega pojava. "Torej, če ugotovimo, kje je vzrok težave, potem bomo našli tudi primerno rešitev, ki pa ni nujno v 'ex post' iskanju zakonske zaveze, da se jim zagotovi dodatne pravice," je menil.
Malo verjetnosti za izpolnitev roka
Bi bil lahko zakon o ekonomsko odvisnih osebah, tako kot narekuje ZDR, sprejet še letos? Če je volja, je to mogoče, je dejal Zorko. "To je lahko ena od prvih prioritet nove vlade," je pristavil. Knez je medtem precej bolj pesimističen. Njegov odgovor na isto vprašanje je bil kratek: "Ne."
