Prvič po skoraj 2000 letih na severu Iraka v starodavnem mestu Mosul, kamor se je krščanstvo razširilo že v 1. stoletju, ni več kristjanov. Pravzaprav gre samo za eno od epizod v izginjanju kristjanov z Bližnjega vzhoda, kjer so nastale vse tri pomembne monoteistične vere: judovstvo, krščanstvo in islam.

Izgubili so vse, razen življenja

V Mosulu, kjer je pred desetletji živelo 60.000 kristjanov, je usoda preostalih 20.000 precej tragična. Dvomilijonsko mesto je 10. junija padlo v roke Islamske države Iraka in Levanta (ISIS). »Prve tedne so nas pustili pri miru,« pripoveduje eden od kristjanov, ki je ostal v mestu. »Napadali so samo šiitske vojake, policiste in funkcionarje.« A 16. julija se je situacija spremenila, džihadisti so vsako hišo, kjer so živeli kristjani, označili z rdečo črko N (nazarenec). Dva dni pozneje pa so jih z letaki in zvočniki iz minaretov obvestili, da imajo en dan časa, da izberejo eno od treh možnosti: se spreobrnejo v islam, plačajo poseben davek za nemuslimane ali odidejo. Skoraj vsi so odšli, njihove hiše so zaplenili. Na begu v Kurdistan pa so jim sunitski džihadisti iz ISIS na zadnji kontrolni točki pobrali »ves denar, ves nakit, telefone ter celo obleke in hrano«.

Sreča v nesreči je, da so sunitski Kurdi, ki pomagajo tudi pol milijona drugih beguncev, gostoljubni. Irbil, glavno mesto avtonomnega iraškega Kurdistana, je menda zadnje mesto na Bližnjem vzhodu, kjer se gradi krščanske cerkve.

Pravzaprav je za islam značilna strpnost do kristjanov, medtem ko v krščanstvu strpnosti do muslimanov ni bilo skoraj do 19. stoletja. Usoda kristjanov iz Mosula je najbolj kričeč primer težkega položaja, v katerem so iraški kristjani vse od embarga ZN, ko jih je bilo milijon, in nato od prihoda Američanov leta 2003. Nekoč so predstavljali srednji sloj iraške družbe, predvsem je bilo med njimi veliko inženirjev, zdravnikov, profesorjev in ekonomistov. Patriarh Kaldejske katoliške cerkve, ki je najpomembnejša krščanska skupnost v Iraku, Louis Sako, ki priznava nadoblast papeža, je odgovornost za sedanji kaos v Iraku naprtil ZDA: »Američani niso zrušili samo režima Sadama Huseina, ampak so uničili vso državo in vse njene institucije, nove varnostne sile pa niso zmožne vzpostaviti reda.«

A ravno iraški kristjani so bili za muslimane preveč proameriški in so postali tarča boja proti okupatorju. Tudi zato jih je danes v Iraku samo še 400.000, od tega tretjina v Bagdadu, kjer jih je bilo nekoč pol milijona.  Sicer je vsega skupaj po ameriškem posredovanju leta 2003 Irak zapustilo okoli štiri milijone ali šestina Iračanov. Kristjani pa so tudi v drugih državah Bližnjega vzhoda v zadnjih letih postali žrtve radikalizacije islama. Le v Libanonu se njihovo število ni zmanjšalo. V Egiptu je v zadnjih letih prišlo do pogromov nad osmimi milijoni Koptov in požiganja njihovih cerkva. V Gazi in na Zahodnem bregu so palestinski pravoslavci, katoličani in protestanti ne le pod pritiskom Izraela, ampak tudi vse bolj radikalnih palestinskih sunitov. V Siriji, kjer je bilo pred državljansko vojno dva milijona kristjanov, so ti zdaj predvsem na udaru ISIS. Po nekaterih ocenah se je samo v zadnjem desetletju četrtina bližnjevzhodnih kristjanov izselila v Evropo, Avstralijo ali Severno Ameriko. Ta delež bi se z nadaljnjimi uspehi ISIS lahko še povečal.