Vsaj malce sta si ga poskušali dobiti z medsebojnim izrekom sožalja. Ko je postalo jasno, da je bil Mohamed Abu Dheir pri živem telesu zažgan zaradi nacionalističnih motivov in krvnega maščevanja, je Rachelle Fraenkel, mati umorjenega Naftalija, prva obsodila to dejanje. »Med krvjo in krvjo ni razlik. Za umor ni nikakršne obrazložitve niti opravičila,« je dejala. Kmalu zatem sta se družini slišali po telefonu, si izrekli sožalje in nekaj tolažilnih besed. To ni bilo edino dejanje obžalovanja umorov. Skupina Palestincev, ki se zavzema za sožitje z Judi, se je prišla poklonit Fraenkelovim, Dheirovi pa so dočakali obisk judovskih aktivistov iz protirastistične izraelske organizacije Tag Meir. V žalovalnem šotoru pred hišo Dheirovih je bilo prostora za 350 ljudi. Moški člani družine so pozdravljali prihajajoče ortodoksne in sekularne Jude, ki so do zadnjega kotička napolnili šotor. Kakšnih velikih govorov, med drugim treh poslancev kneseta, na žalni slovesnosti ni bilo. Družini so se le potihem izrekli sožalje. Raketiranje Gaze se je medtem nadaljevalo.