Imam občutek, da se politikom zgodi erupcija razumevanja gospodarske problematike v času volilne kampanje, ko pa so volitve mimo, gospodarska problematika, kot so zaposlovanje, rast proizvodnje, potencialni trgi, kar zamre. Za stanje neustreznega makroekonomskega okolja pa vedno krivijo le predhodne vlade. Tako je za prodajo Mercatorja kriva vlada JJ, kar trdi danes prva ministrica v odstopu. Premierka v odstopu trdi, da vlada ni imela nobenih vzvodov, da svoje organe pravočasno povpraša, kakšni so matrični ekonomski učinki prodaje najboljšega soseda na slovensko gospodarstvo. Da ni imela nobenega vpliva na državne organe v sestavi in na uprave državnih podjetij? Če bi to zahtevali pravočasno, bi bilo treba sprejeti kakšne odločitve. To pa bi lahko bilo odgovorno ali v nasprotju s kakšnimi osebnimi interesi, povezanimi z vplivnimi lobisti ali »koruptivisti«. Zato je bolje prepustiti konkretne aktivnosti ekonomskih odločitev, ki so pomembne za slovensko gospodarstvo in prebivalstvo, neodgovornim posameznikom, ki jih tako in tako ne zanima nič drugega kot lastni interes. Torej, če vlada v primeru Agrokorja ni pravočasno analizirala stanja in pogojev procesa prodaje, je to bodisi posledica neznanja bodisi pasivne nezainteresiranosti kot posledica dejavnosti številnih Agrokorjevih »lobistov« v narekovaju, ki so dosegli vrh slovenske politike. Izgovor za pasivnost se vedno najde! Še posebno v času predvolilne kampanje. Kriva je prejšnja vlada, pa procesna nezmožnost ukrepanja, pa pomanjkanje časa za ukrepanje in še marsikaj, kar more narediti člane obstoječe vlade za žrtve neustreznega političnega sistema, ki jim ne zagotavlja moči pravočasnega preprečevanja za slovenske državljane pogubnih odločitev. Izjema je v primeru Agrokorja minister Dragonja, ki je z lastnimi izkušnjami prepozno prišel v vlado. Danes pa ti politiki, obstoječe politične stranke iščejo podporo volilcev, da jim omogočijo naslednji mandat, v katerem bodo vse spremenili v dobro državljanov? Ja, do konca predvolilnega zavajanja državljanov!
Vlada je sanirala bančni sistem. Oprostite, državljani smo sanirali bančni sistem po slabih predlogih državnih institucij. Danes trdimo, da je treba podjetja prodati, ker ni kapitala za njihovo financiranje, predvsem ni lastniškega kapitala, ne kreditnega. Koliko gospodarstva bi bilo rešenega kreditnih krčev, če bi s kapitalom, ki je bil namenjen sanaciji bank, sanirali gospodarstvo? Zaposlitev bi povečali za najmanj 20.000 brezposelnih in novih prilivov na zavod za zaposlovanje ne bi bilo! Sedaj pa je proces ravno obraten, kot sem v Objektivu pred časom že napovedal. Odgovorni kreatorji ekonomske politike se lahko vprašajo, kolikšna bo rast BDP zaradi sanacije bank in kolikšna bi bila rast BDP, če bi s temi sredstvi sanirali podjetja. Pa se ne, ker bi potem morali priznati svoj ekonomskim brodolom! In kako se danes obnašajo uprave bank? Kaj se pričakuje od uprav, ki so z davkoplačevalskim denarjem sanirale banke? Da je država sanirala slabe kredite podjetij, sedaj pa naj s tem kapitalom banke sanirajo podjetja, ki so le v likvidnostnem krču. Tudi Mercator. Žal pa bankirji dokazujejo, da bolj verjamejo vodstvu Agrokorja kot vodstvu Mercatorja in vsem deležnikom, ki se drenjajo okoli Mercatorja. Tu je usoda slovenske mentalitete!
Torej, vlada v »izpuhtevanju« je predvolilno razočarana nad prodajo Mercatorja Agrokorju, državljani bodo nosili posledice, politične stranke pa bodo kdaj v prihodnosti iskale krivce s hišnimi preiskavami, s kreiranjem megle v očeh davkoplačevalcev. Mogoče bodo celo našli krivca za gospodarski polom prodaje Mercatorja Agrokorju – kot posledica vpliva nostalgije po nekdanji SFRJ.
Dr. ANDRO OCVIRK, Ljubljana
