Položaj v Iraku po bliskoviti ofenzivi sunitskih upornikov in mudžahidov Islamske države Irak in Levanta (ISIS) v minulih dneh postaja vse bolj nejasen. Vladne sile so se na njihovo napredovanje ta konec tedna odzvale z letalskimi napadi, ki pa po navedbah tujih poročevalcev niso bili usmerjeni proti strateškim položajem nasprotnikov. V že pred dobrim tednom zasedenem Tikritu so tako raketirali neko bencinsko črpalko, pri čemer je bilo ubitih sedem ljudi, oblasti v Bagdadu pa so poročale o uspešni akciji, v kateri so ubili 40 skrajnežev.
Militantneži, ki jih združuje sovraštvo do šiitske oblasti, postavljene s pomočjo ameriške vojske, ki se je po desetih letih umaknila iz Iraka, so upočasnili pohod na Bagdad in zdaj drugega za drugim osvajajo kraje na severu in zahodu države. Ta konec tedna sta padli v njihove roke mesti Rava in Ana, prevzeli pa so tudi nadzor nad mejnim prehodom s Sirijo Al Kaimom. S tem so si odprli pomembno strateško pot ter okrepili tudi nadzor nad sirskim vzhodom, kjer so že pred časom pregnali prozahodno usmerjene uporniške skupine proti predsedniku Asadu in vzpostavili ortodoksno islamsko vladavino s šeriatskim pravom.
Maliki še zdaleč ni edini problem
Iraške varnostne sile, ki so korumpirane in brez prave bojne morale v začetku ofenzive Isisa dobesedno razpadale, naj bi se počasi konsolidirale. Po navedbah vlade v Bagdadu so se iz prej omenjenih krajev zgolj taktično umaknile, v obrambo pretežno šiitskega dela Iraka pa se je prijavilo tisoče prostovoljcev, ki zdaj oboroženi, ne pa tudi izurjeni, čakajo na nove napade dobro organizirane, a številčno še vedno skromne uporniške vojske, ki jo vodita nekdanji najbližji sodelavec Sadama Huseina Izat Ibrahim Al Duri in skrivnostni Abu Bakr Al Bagdadi. O zadnjem je malo znanega. Bil naj bi med mnogimi priporniki v ameriških rokah med okupacijo Iraka, ko so ga te predale tamkajšnjim oblastem, pa so ga po sklepu notranjega ministrstva izpustili na svobodo. Leta 2010 se je pojavil kot vodja iraške veje teroristične mreže Al Kaida, po razkolu z zadnjo pa velja na čelu Isisa za gonilno silo te z vseh vetrov zbrane mudžahistične vojske v Iraku in Siriji. Zdaj že 70-letni Al Duri ima bolj prepoznavno biografijo. Križevemu kralju v znamenitem šopu kart, razdeljenih ameriškim vojakov v lovu na najvidnejše predstavnike Sadamovega režima, se je kot enemu redkih uspelo izmakniti aretaciji in s tem skoraj zagotovi smrti oziroma smrtni kazni, ki je doletela večino drugih z vrha omenjenega seznama. Pred leti so ga že razglasili za mrtvega, očitno pa mu je uspelo okoli sebe zbrati dovolj privržencev nekdaj vladajoče sunitsko obarvane stranke Baas, da zdaj vodi upor proti šiitskemu režimu, ki so ga v Bagdadu precej nespametno ustoličile ameriške okupacijske sile. Prav Duri in Bagdadi bosta največja ovira poskusom Washingtona, da vzpostavi nadzor nad položajem v Iraku, pri čemer se je pripravljen odreči sedanjemu premierju Nuriju Al Malikiju. Cilj upornikov namreč ni padec marionetne vlade, ampak nov zemljevid Iraka in posledično tudi tega dela Bližnjega vzhoda.
