Ni dokazov o vplivanju na izbiro
»Obdolženega se oprosti obtožb, da je zlorabil položaj,« je sodnica razglasila sodbo v polni majhni dvorani ljubljanskega okrajnega sodišča ter nato povzela obtožni predlog in tok dogodkov dogovarjanja o tem, kje bo v začetku leta 2010 zaživel novoustanovljeni nacionalni preiskovalni urad. Ker se je z iskanjem prostorov mudilo, na ministrstvu niso izvedli razpisa. Priče so na sojenju povedale, da so prostore najprej iskali med tistimi, ki so v lasti države, vendar pa primernih niso našli.
Nato so se zanimali za pet različnih stavb, na ministrstvo pa sta prispeli še dve samostojni ponudbi. Med skupno sedmimi možnostmi so se na koncu odločili, da so najprimernejši prostori na Dimičevi ulici. Tožilstvo Lahu očita, da naj bi vodjo urada za logistiko na notranjem ministrstvu Bojana Bučinela sam obvestil, da je najem stavbe na Dimičevi najprimernejši, vendar pa je sodnica včeraj dejala, da za takšno trditev ni dokazov ter da je več prič na sodišču zanikalo, da bi Lah na njih poskušal vplivati. Tudi trditvam obrambe, da je bila stavba na Dimičevi najprimernejša za nov dom dela policije, je sodišče prisluhnilo.
Sporno za računsko sodišče in KPK
Da stavba na Dimičevi v primerjavi s preostalimi ponudniki ni slaba izbira, so že pred leti ugotovili tudi v protikorupcijski komisiji, vendar pa so tedaj v isti sapi opozorili, da je policija med postopkom izbire nenadoma povečala svoje apetite po prostorih – v korist izbire stavbe podjetja Ram invest. Zato je KPK ocenila, da obstaja sum korupcije: »Državni organ je iskal poslovne prostore v približni kvadraturi 2000 kvadratnih metrov, na mizo pa je prišla ponudba za 10.000 kvadratnih metrov. Če poenostavim, to je tako, kakor da bi prvi iskal osebni avtomobil in bi nekdo ponudil avtobus,« je tedaj problematičnost izbire stavbe na Dimičevi zelo jasno povzel nekdanji namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik. Najprej so namreč iskali prostore samo za NPU, na koncu pa se je v nove prostore selilo še več oddelkov policije in ministrstva. Da sklenjeni posel ni bil dober, je ocenilo tudi računsko sodišče.
Na sojenju je več prič povedalo, da niso imeli občutka o favoriziranju Ram investa, podjetja Igorja Jurija Pogačarja – znanca ministrice Kresalove in njenega partnerja Mira Senice – kljub temu pa je Laha močno obremenil član delovne skupine, nekdanji pomočnik direktorja kriminalistične policije in preiskovalec povojnih pobojev Pavel Jamnik. Povedal je, da je nepravilnosti zaznal že zelo zgodaj, pogajanja o ceni z Ram investom pa je ocenil kot farso. A Jamnik tedaj – čeprav je bil v vodstvu kriminalistov – kljub sumom ni sprožil nobenega postopka. Obramba je tudi sicer njegove besede ocenila za neverodostojne, Lahov zagovornik Mitja Pavčič ga je na enem izmed narokov celo prijavil tožilstvu zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe. Jamnik je namreč trdil, da sta predstavnika ministrstva eno izmed pogajanj zapustila, da bi se sestala z Lahom, Pavčič pa meni, da si je Jamnik to preprosto izmislil, saj je bil Lah tedaj dokazljivo na seji komisije vlade za kadrovska in administrativna vprašanja.
Po razglašeni oprostilni sodbi je tožilka takoj napovedala pritožbo, po sojenju pa je medijem povedala, da se z argumentacijo sodbe ne strinja. Zato vztraja, da se je Lah z Ram investom o ceni najema dogovoril že vnaprej ter da je članom skupine, ki so iskali primerne prostore, dajal navodila, da je bilo izbrano prav Pogačarjevo podjetje.
Lah je bil po sodbi seveda bolj zadovoljen in je še enkrat poudaril, da je delal strokovno in zakonito, njegov odvetnik Pavčič pa je pohvalil sodnico, češ da je v obdobju, ko javnost pričakuje le obsodilne sodbe, imela dovolj poguma za (oprostilno) sodbo v skladu z domnevno nedolžnosti in dokazi.
