Besede slovenske politike so v Bruslju dokončno izgubile vso težo. Čeprav so letošnja priporočila evropske komisije za Slovenijo zapakirana v komaj osmih in ne devetih točkah kot lani, so dobila drugačen ton – ton ukazov. »Priporočila evropske komisije so jasen pritisk na Slovenijo, da naredi ukrepe v natančno določenih rokih,« je dejal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak, ki pričakuje težko delo za novo vlado: »Program za eno leto je praktično že narejen.«
Besede Ollija Rehna, komisarja za ekonomske in denarne zadeve, so bile sicer precej milejše od zgodbe, ki jo govorijo črke na papirju. Slovenijo je celo pohvalil za napredek pri sanaciji bančnega sektorja. Očitno bo držalo, da je težko uporabljati ostre besede, če nimaš sogovornika. In Bruselj ga v Sloveniji še nekaj časa ne bo imel. Ob novi realnosti na levici in odsotnosti enega najbolj vplivnih politikov na desnici je vsekakor mogoče, da se zaplete pri oblikovanju nove vlade. »Argument, da Slovenija nima vlade, ne bo veliko spremenil,« je Mrak opozoril tiste, ki so zaradi politične krize pričakovali kakšen odpustek. Ob tem omenimo, da bodo priporočila komisije stopila v veljavo šele v začetku julija, prej pa jih morajo potrditi Svet EU in nato še finančni ministri EU. V postopku presežnega primanjkljaja in presežnih makroekonomskih neravnovesij, ki pomenita še posebno buden nadzor iz glavnega mesta EU, so se tokrat znašle tri države: Italija, Hrvaška in seveda Slovenija.
Neresnost nas lahko drago stane
V predlogih evropske komisije je zelo jasno razviden nov fokus. Če so Bruselj lani zanimale predvsem propadajoče banke, letos z večjim delom ukrepov cilja na napredek na gospodarskem področju, kjer se mora končati brezbrižnost vlade do konkretnih ukrepov. Priporočila se dotikajo tudi borbe proti korupciji, za katero doslej ni bilo veliko prostora v tovrstnih dokumentih. A to niti ne more biti presenečenje. »Če kaj berejo slovenske časopise, lahko hitro ugotovijo, da se praktično polovica novic direktno in indirektno navezuje na korupcijo,« je bil jasen profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak. Slovenija sicer ni edina med državami, ki morajo okrepiti boj proti korupciji, družbo v skupini osmih držav ji delajo med drugim Italija, Hrvaška, Madžarska in Slovaška.
Bolj kot priporočilo o borbi proti korupciji, ki predstavlja predvsem nov madež na ugledu Slovenije, bo ključno izpolnjevanje ostalih zavez. Predvsem na fiskalnem področju, kjer nismo naredili velikega koraka naprej. To je pravi zrelostni izpit za slovensko politiko, ki bo končno dal odgovor, kam želimo peljati to državo. »V skrajnem primeru nas lahko doletijo kazni, tudi s pogojevanjem izplačil kohezijskih sredstev,« je na tveganja ob neresnosti bodoče vlade opozoril Mrak. Če bi ostali brez dela kohezijskih sredstev, bi bil to lahko hud udarec za Slovenijo, ki težko privablja tuje vlagatelje. Obseg tujega kapitala pri nas znaša komaj 34,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je celih 13 odstotnih točk pod evropskim povprečjem. Bruselj tudi zato svetuje Sloveniji, da odpravi poslovne ovire in privabi več tujih vlaganj.
Bruselj ne prepušča ničesar naključju
A v zadnjih letih so slovenske vlade privabljale med gospodarstvenike in volilce predvsem občutek razočaranja. Le upamo lahko, da se bo to spremenilo. Zanimivo bo videti, kaj se bo dogajalo z ukrepi, ki jih moramo izpolniti v določenem datumu.
Eden velikih izzivov za novo vlado bo sklenitev novega socialnega sporazuma. Časa za to bo le do konca letošnjega leta, tako kot tudi za celovit pregled zdravstva in osnutek zdravstvene reforme. Manj kot pol leta časa ima Slovenija tudi za dokončno oblikovanje načrta za prestrukturiranje podjetij, ki mora vsebovati jasno določene prednostne naloge. Še prej, do septembra, pa bo morala dokončno razjasniti vse pristojnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter objaviti poslovni načrt in izčrpno strategijo upravljanja, katere odsotnost je doslej povzročila že marsikatero nevšečnost pri sanaciji bank in prestrukturiranju podjetij.
V komisiji ničesar ne prepuščajo naključju tudi pri privatizaciji, v katero se Bruselj vselej rad vtakne. Do septembra mora Slovenija sprejeti kodeks korporativnega upravljanja podjetij, do novembra pa kratkoročni (eno- do dveletno obdobje) načrt za odprodajo več dobro izbranih naložb. Seveda vse z jasno določenim časovnim načrtom. Do konca leta v Bruslju pričakujejo privatizacijo NKBM, pri čemer se skrajni rok za prodajo banke izteče konec leta 2016. Že prihodnje leto pa moramo na privatizacijo pripraviti tudi Abanko Vipo, čeprav evropska komisija še vedno ni odobrila niti državne pomoči tej banki.
S ciljem ukrotiti javne finance, ki ob dinamiki zadolževanja povzročajo resne skrbi, se zavzema Bruselj tudi za spremembo zakona o minimalni plači in študentskem delu ter za obsežno reformo javnega sektorja. »Javnofinančna konsolidacija je sredstvo, s katerim bomo dosegli več delovnih mest in gospodarsko rast,« je pojasnil stališča Bruslja predsednik komisije Jose Manuel Barroso: »To je edina pot.«
