Urološki bolniki od UKC Ljubljana zahtevajo zdravljenje v razumnem času. Nočejo več pristajati na osem mesecev čakanja na operacijo raka prostate in pol leta čakanja na operacijo raka ledvic, kolikor znaša uradna čakalna doba – še zlasti ker mnogi v negotovosti čakajo tudi na datum operacije. Glede na zakonodajo bi morali biti tako kot drugi bolniki z rakom zdravljeni najkasneje v enem mesecu, a na to pri sedanjem tempu operacij ne morejo računati.
Problem tokrat ni v denarju, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plača vse operacije raka, ampak v operacijskih dvoranah in organizaciji v največji slovenski bolnišnici.
Kako so lahko to dopustili?
»Tudi sam še vedno nisem dobil datuma za operacijo. Osem mesecev čakanja na operacijo raka pa je katastrofa. Za bolnike je to grozno,« je dejal urološki bolnik Nikolaj Miklič. Sprašuje se, kako so v zdravstvu sploh dopustili, da je prišlo tako daleč. Kot pravi, se zdravniki sicer trudijo, a so očitno zaradi razmer tudi sami že močno obupani. Bolniki tako ocenjujejo, da je smiselno jasno opozorilo civilne družbe in da je treba razmere urediti na ravni bolnišnice. Za to si prizadevajo skupaj z zdravniki urologi, je poudaril Miklič. Cilji uroloških bolnikov, ki nameravajo ustanoviti društvo, pri tem niso le kratkoročni. O skrbi za zdravje sečil želijo ozaveščati tudi širšo javnost, hkrati pa na osnovi osebnih izkušenj pomagati bolnikom in njihovim svojcem.
Specialist urologije Borut Gubina se strinja z bolniki, da so čakalne dobe daleč predolge. Število uroloških bolnikov z rakom vsako leto naraste za kakih pet odstotkov, zaradi zapiranja oziroma obnove nekaterih operacijskih dvoran, ki jo je od UKC Ljubljana zahtevala mednarodna akreditacija, pa imajo na voljo premalo časa, da bi lahko operirali več bolnikov in s tem čakanje spravili v sprejemljive okvire. »Da ne bi delali vrst, bi potrebovali dodatne operacijske dneve,« ugotavlja Gubina. V zadnjem času so sicer uvedli posebno ambulantno pripravo na operacijski poseg, notranjih rezerv, ki bi pripomogle h krajšemu čakanju, pa po Gubinovi oceni na ljubljanskem urološkem oddelku ni.
Poleg dodatnih terminov za operacije uroloških bolnikov bi bilo treba urediti tudi sobo za intenzivno nego, je opozoril, prav tako pa bi na oddelku potrebovali dodatne zdravstvene tehnike in medicinske sestre. Razvoj bi olajšal tudi robot, kakršnega so že leta 2010 za urološke operacije začeli uporabljati v celjski splošni bolnišnici. Kot smo že poročali, tja prihaja tudi veliko bolnikov iz drugih regij (na urološke operacije raka v Celju čakajo do dva meseca, če si izberejo robotsko operacijo, pa dva do tri mesece).
Vrhunec obljubil, da bodo ukrepali
Kako se bodo lotili problemov urologije in nedostojnih čakalnih dob za bolnike z rakom, v bolnišnici očitno še niso dorekli. V. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec je napovedal, da bodo preučili, zakaj prihaja do tako dolgih čakalnih dob in ali je res težava (le) v operacijskih dvoranah. V skladu s tem bodo tudi ukrepali. »Vsekakor pa je nedopustno, da bolniki ne dobivajo datumov operacije. Pacient mora vedeti, kdaj bo na vrsti za poseg.« Strinja pa se, da bi urološki oddelek potreboval dodatne zdravstvene tehnike, medicinske sestre in verjetno tudi kakšnega dodatnega zdravnika specialista (trenutno v UKC Ljubljana dela 17 urologov, op.p.).
Na ZZZS ocenjujejo, da so tako dolge čakalne dobe nesprejemljive in da se bolnišnica nanje očitno ne odziva dovolj. »Katastrofa je, da se to dogaja. Za bolnike je to nevarno. Ukrepati mora vodstvo, prav pa bi bilo tudi, da svet zavoda UKC Ljubljana skliče izredno sejo,« je dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Operacije bi bilo treba po njihovem v takih razmerah takoj razširiti še na soboto in nedeljo, pregledati pa bi bilo treba tudi, ali ni morda kakšna operacijska dvorana prosta popoldan.
