27. aprila je potekel rok, do katerega bi morala Sirija v skladu z mednarodnim dogovorom predati vse svoje kemično orožje. Po izteku roka je v državi ostalo še slabih osem odstotkov orožja.

Ban je v pismu Varnostnemu svetu ZN, ki nosi datum 23. maj, ocenil, da Sirija najverjetneje ne bo upoštevala niti roka za uničenje kemičnega orožja. Dodal je, da se bo delo nadaljevalo "določen čas" po 30. juniju, da bodo končali večino preostalega dela, povezanega z uničenjem sirskega kemičnega orožja.

Izrazil je tudi zaskrbljenost nad tem, da v spopadih v Siriji še naprej uporabljajo klor ter pozval sirske oblasti in upornike, naj polno sodelujejo z misijo ZN in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), še poroča AFP.

V skladu z ameriško-ruskim dogovorom se je Sirija lani zavezala, da bo mednarodni skupnosti v uničenje predala vse svoje kemično orožje. S tem se je režim izognil morebitnemu mednarodnemu posredovanju na svojem ozemlju po smrtonosnem napadom s kemičnim orožjem na obrobju Damaska. Mednarodna skupnost naj bi sirsko kemično orožje uničila do 30. junija.

Sirija je razkrila, da ima v posesti okoli 700 ton najbolj nevarnih kemikalij in še okoli 500 ton materiala, ki je manj nevaren, a bi bil lahko uporabljen za izdelavo kemičnega orožja. Kemikalije naj bi nevtralizirali na morju.

Medtem pa še naprej ni jasno, kako naj bi odstranili sirske zmogljivosti za proizvodnjo kemičnega orožja. Sirija si želi objekte zapečatiti, saj so po njenem že neuporabni, mednarodna skupnost pa zahteva popolno uničenje.