Resnično se ne hecajte z majhnim čolnom ali v vlogi plavalca v bližini ogromnih ladij! To bi bila, vsaj za civilista, osnovna poanta včerajšnjega ogleda doslej najdaljše ladje, kar jih je priplulo v pristanišče Koper. Kar v nasprotju s kakšnim Šanghajem res pomeni Koper. »Ko pristaneš v Šanghaju, to dejansko pomeni, da si od mesta oddaljen nekaj ur vožnje,« pove glavni strojnik na ladji.
CMA CGM Cenderillon je 334 metrov dolga kontejnerska ladja, ki tudi v svojem razredu spada med daljše. Za primerjavo povejmo, da je najdaljša ladja na svetu Prelude dolga 488 metrov, da je ameriška letalonosilka Enterprise dolga 342 metrov, medtem ko najdaljša ladja za prevoz zabojnikov, torej ladja v rangu včerajšnje gostje, meri 399 metrov. Cenderillon je v lasti francoske družbe, sedež ima v Londonu, poveljniški kader je iz Hrvaške, nižji delavci pa s Filipinov oziroma iz Azije; posadka ima vsega skupaj 27 članov. Izdelana je bila leta 2009 v korejski ladjedelnici Geoye, čeprav je vsaj na videz videti starejša. »To se zgodi hitro, predvsem pa dajo tak vtis predeli trupa tik nad morsko vodo, ki začnejo hitro rjaveti. Ne, ta ladja je dejansko videti dobro ohranjena. Naslednji večji remont jo čaka šele leta 2016,« pove eden od častnikov. Cena takšne ladje se giblje med 50 in 70 milijoni evrov, od leta 2009 pa so njeni motorji nakopičili kar 31.000 ur delovanja.
Zavirati mora kar 13 minut
Cenderillon je tudi ladja z najglobljim ugrezom, kar jih je pristalo v naših krajih, saj so v Kopru poglobili pristan na 13 metrov globine, zaradi česar naj bi se donedavni direktor Gašpar Gašpar Mišić v luki celo osebno potapljal. Kljub temu angažmaju ga na včerajšnji slavnostni priložnosti (vendarle) ni bilo.
Toda zakaj natančno se pritlikavi objekti ne smejo zadrževati v bližini velikanke, ki je za to, da je brez pomoči ladijskih vlačilcev pristala v koprskem pristanišču, potrebovala eno uro manevriranja? Prvič zato, ker te s poveljniškega mostu stežka opazijo, še bolj pa zaradi časa, ki ga potrebuje, da se ustavi. Pri polni hitrosti, ki znaša 24 milj na uro (kar je skoraj 45 kilometrov na uro), pošast namreč zavira kar 13 minut, pa čeprav ima pri tem možnost, da motorje zavrti vzvratno. Skozi Panamski prekop ne more, ker je s 43 metri širine zanj preširoka, skozi Sueškega pač. O čemer med drugim pričajo oznake na vratih kajute, ki je bila vnaprej dizajnirana zgolj za posadko iz Sueza, »Suez crew«. »Kaj počnejo?« vprašamo naključnega častnika, ki odgovori: »Nič, pridejo pobrat denar.«
Od Sredozemlja do Kitajske
Ladja v teh dneh pluje na progi med Reko, Koprom in Trstom, ko nabere oziroma raztovori tovor po sredozemskih pristaniščih, pa je njen cilj praviloma Kitajska. Do tja potrebujejo približno mesec dni plovbe. Ladja nikdar ni prazna, saj je na njej tovor za različna pristanišča. »Sistem lahko primerjamo z vožnjo avtobusa, za katerega točno veš, kdaj bo prišel. Tako krožimo tudi ladje iz našega podjetja,« pojasni glavni strojnik Niko Marinović, gospod iz Dubrovnika, ki pluje zadnjih 30 let. Povprašamo ga o nekaterih podrobnostih. »Za koliko se nagne pri velikih valovih? Praviloma ne več kot za 10 stopinj, seveda ob predpostavki, da zna kapitan voziti. Pogled na morje z višine poveljniškega mostu je drugačen, kot če valove gledaš od spodaj. Od tu zgoraj se jih da podceniti. Sicer pa stari pomorski miti, kakršen je na primer Rt dobrega upanja, niso več takšen strah in trepet – zaradi tehnologije, komunikacij in drugih sodobnih pripomočkov. V času, ko so veliki pomorski tabuji pridobili sloves, ljudje enostavno niso vedeli, kam dejansko plujejo.«
Pa vendar velja pri teh podatkih o nagibanju upoštevati, da gre za ladjo, na katero v osrednjem delu skupaj, torej v trup in na palubo, naložijo 16 vrst zabojnikov (vsega skupaj zmore ladja 109.020 ton tovora), medtem ko je višina tovora spredaj in zadaj logično manjša, saj bi v nasprotnem primeru tvegali, da se zadeva prelomi na pol. Kar se je tudi že zgodilo komu, doda naš sogovornik. Skupaj, torej od dna do vrha, meri ladja v višino 50 metrov, v osrednjem delu pa so zabojniki naloženi v kar osmih vrstah. Po izjavah posadke s slepimi potniki nimajo težav, ker ne plujejo prav pogosto do Afrike, medtem ko se Azijci menda bolj radi tihotapijo. No, glede na to, da takšne ladje vzpostavljajo povezavo med Slovenijo in Azijo, se jim mogoče po novem obeta kak potnik v obrnjeni smeri.
