Vlada včeraj ni podpisala pogodb za opravljanje gospodarske javne službe z izvajalci javnega potniškega prometa, zato tudi subvencionirane vozovnice za študente in dijake še vedno niso v prodaji. Neuradno smo izvedeli, da naj bi s prerazporeditvijo proračunskega denarja vlada zagato rešila najkasneje v torek, ko naj bi s prevozniki tudi podpisala finančne anekse do konca leta.
Jože Baškovič, predsednik sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu, ki deluje v okviru Združenja za promet pri GZS, je povedal, da so jim iz kabineta predsednice vlade sicer poslali pisno potrditev, da so poleg denarja za subvencionirane vozovnice zagotovljena tudi sredstva za opravljanje gospodarske javne službe – ampak samo za dva meseca. »Preostanek denarja naj bi zagotovili v roku 30 dni. Rok, ki ga je predsednica vlade v ponedeljek omenjala v parlamentu – torej 14 dni –, se je torej že podaljšal na en mesec. Ministru Omerzelu sem povedal, da tega ne moremo sprejeti, saj ne vemo, kdo se bo z nami pogovarjal avgusta. Naknadno me je obvestil, da s predsednico vlade pospešeno iščeta finančne vire za dokončno rešitev problematike, zato za zdaj ne bomo posegli po nobenih dodatnih ukrepih,« je pojasnil Baškovič, a opozoril, da tudi subvencioniranih vozovnic za dijake in študente za zdaj še ne bo v prodaji.
Največ porabijo Slovenske železnice
V lanskem letu je država za subvencioniranje vozovnic dijakom in študentom prevoznikom primaknila 42,3 milijona evrov, medtem ko je za opravljanje gospodarske javne službe Slovenskih železnicam namenila 51,5 milijona, avtobusnim prevoznikom pa 20,7 milijona evrov. Skupno torej skoraj 115 milijonov evrov, podobne številke so v igri tudi letos.
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor so največ denarja za subvencioniranje vozovnic v lanskem letu prejeli v podjetju Slovenske železnice – potniški promet (dobrih deset milijonov evrov in pol), sledijo pa Ljubljanski potniški promet (dobrih pet milijonov) ter podjetji Arriva Štajerska in Izletnik Celje, ki sta prejeli vsak po približno 3,5 milijona evrov subvencije. A na ministrstvu za infrastrukturo in prostor poudarjajo, da je subvencija za prevoze dijakov in študentov pravica upravičenca, če izpolnjuje zakonsko določene pogoje, in ne subvencija, ki bi jo za izvajanje javne službe prejeli prevozniki.
Subvencije pospešile tudi prodajo v drugih kategorijah
Dijaki in študentje so spremembo sistema subvencioniranja pred dvema letoma dobro sprejeli, kar nazorno kažejo tudi podatki: že prvo šolsko leto (2012/2013) je bilo v sistem vključenih skoraj 40 odstotkov več dijakov in 50 odstotkov več študentov kot leto poprej. »V prvem šolskem letu po spremembi je pravico do subvencionirane vozovnice uveljavljalo 73.000 upravičencev, uporabljali pa so 90.712 vozovnic. V šolskem letu 2013/2014 se je število upravičencev povečalo na 77.413, prodalo pa se je 97.257 vozovnic,« so nam s podatki postregli na pristojnem ministrstvu.
Po besedah direktorja Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Petra Horvata je subvencioniranje vozovnic blagodejno vplivalo tudi na število uporabnikov javnega prevoza v drugih kategorijah. »Splošnih vozovnic danes prodamo za 188 odstotkov več kot leta 2010, upokojenskih pa za 20 odstotkov več. Na medkrajevnih linijah prodamo za 130 odstotkov več subvencioniranih vozovnic kot leta 2010, medtem ko se je prodaja občasnih vozovnic v medkrajevnem prometu v tem obdobju povečala za kar 275 odstotkov,« je Horvat postregel z nekaj statistike.
Po mnenju Horvata LPP brez subvencioniranja države sploh ne more obstati, saj delež javnih sredstev – nekaj je še subvencij od Mestne občine Ljubljana – predstavlja kar 36 odstotkov prihodkov. »Za LPP bi to pomenilo približno pet milijonov evrov izpada prihodka. Mestni promet bi seveda še naprej obratoval, vendar bi študentje namesto deset evrov za vozovnice plačevali 37 evrov, postopoma bi se ukinjale nerentabilne linije, zmanjševalo bi se število avtobusov, zaposlenih. Vse to bi vodilo LPP v smrt – ne počasno, ampak zelo hitro. Enako bržkone velja za vse slovenske prevoznike, saj vsi živimo iz rok v usta,« je opozoril Horvat.
