»Začelo se je z marelico, ki mi je nekoč padla s starega zaraščenega drevesa pod noge. Bila je drugačnega okusa kot vse tiste, ki sem jih jedel do tedaj. Izvedel sem, da gre za cenjeno staro lokalno sorto briški flokar. Ko sem k vsemu dodal še spomine Brik in Bricev, ki so jih izbrskali iz otroških let, se je začelo moje iskanje starih sort. Bolj kot za strokovno raziskavo gre za rezultat dolgega popotovanja po sadovnjakih in gozdovih. Nastal je svojevrsten zemljevid okusov in oblik briške pokrajine,« pravi Gregor in dodaja, da so stare sorte bolj odporne proti boleznim in prilagojene našim podnebnim razmeram.

Poleg celovitega popisa starih in avtohtonih briških sadnih sort so izdali tudi monografijo Sadje sonca. Sestavljena je iz ilustracij 63 sadežev, opisov njihovih lastnosti in spominov starejših prebivalcev. »Ideja za projekt Leader, katerega nosilca sta Društvo oljkarjev Brda in briška občina ter je vreden 15.800 evrov, je nastala prav iz želje po ohranitvi in oživitvi starih in avtohtonih vrst sadja v Goriških brdih. Še vedno je mogoče na zaraščenih parcelah najti češnje, marelice, hruške, breskve, slive, fige in jablane, ki so uspevale pred stoletji, danes pa so skoraj pozabljene,« dodaja Gregor, ki je pred tem raziskoval sadne sorte širšega goriškega prostora in uredil sadovnjak s 127 sadnimi drevesi, med njimi 63 starih sort.

Briški sadjar Jordan Drnovšček, ki pridela največ sadja v Brdih in ima poleg drugega tudi 1400 rodnih češnjevih dreves, pritrjuje Gregorjevi raziskavi. »Okus sadja mora biti na prvem mestu. V preteklosti so stare sorte češenj na Dunaju ali v Sankt Peterburgu dosegale najvišje cene. Pridelek starih sort je manjši, zato pa so sadeži veliko bolj okusni.«

V Božičevem sadovnjaku z avtohtonimi in starimi sortami v Kojskem so drevesa že primerna za razmnoževanje, a nasad ni drevesnica. Zanimanja za stare sorte je še posebno veliko med ljubiteljskimi sadjarji. Sadik, ki dosegajo tudi trikrat višjo ceno od običajnih, pa na domačem trgu skoraj ni mogoče dobiti. Zato bi bila vzgoja teh dobra tržna niša.