Povišan krvni tlak ali čezmerna sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil, velja za tihega ubijalca.
V hitrem tempu življenja na bolezen zelo pogosto pozabimo in jo neustrezno zdravimo ali pa sploh spregledamo njen nastanek. »Zelo dolgo se njegovih posledic ne zavedamo, nato pa pride do okvare tarčnih organov, kot so miokardni infarkt, odpoved ledvic in možganska kap,« je pojasnila Jana Brguljan Hitij, predsednica Sekcije za arterijsko hipertenzijo. V Sloveniji se s povišanimi vrednostmi krvnega tlaka sooča skoraj vsak drugi Slovenec, kronične nenalezljive bolezni – med dejavnike teh sodi tudi povišan krvni tlak – pa so tako v Sloveniji kot v svetu vodilna zdravstvena težava in vzrok za prezgodnjo umrljivost. V Sloveniji kronična obolenja povzročijo 70 odstotkov vseh smrti, med vodilnimi vzroki pa so na prvih dveh mestih bolezni srca in ožilja ter rak. Delež smrti zaradi bolezni srca in ožilja se je v Sloveniji od leta 1990 zmanjšal za tretjino, še vedno pa so vzrok za 40 odstotkov celotne umrljivosti prebivalstva.
Nezdrav način življenja
Povišan krvni tlak je eden najpomembnejših vzrokov za nastanek bolezni srca in ožilja. Jožica Maučec Zakotnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnila, da ima med dejavniki tveganja prezgodnjega razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni osrednje mesto nezdrav življenjski slog. »Ta pomeni nezdravo prehranjevanje, telesno nedejavnost, kajenje, tvegano uživanje alkohola, psihosocialni stres. Vse to lahko vodi v razvoj bioloških dejavnikov tveganja, torej zvišan krvni tlak, zvišano koncentracijo plazemskega holesterola in krvnega sladkorja, debelost in končno v razvoj bolezni,« je dodala. Strokovnjaki pri prehrani opozarjajo predvsem na prevelik vnos soli, prenizek vnos kalija, premalo zelenjave in sadja ter čezmerno uživanje alkohola. Čezmeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja povišanega krvnega tlaka, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja nastanka tudi drugih kroničnih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca). »Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 odstotkov presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki ga presegajo za okoli 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Za odrasle je varen dnevni vnos soli do pet gramov, vključno z zaužito soljo v živilih oziroma obrokih,« je opozorila dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ. Med glavnimi viri čezmernega uživanja soli je naštela živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroke, ki jih zaužijemo zunaj doma.
Zdravljenje do konca življenja
Posledice nezdravljenega zvišanega krvnega tlaka so lahko hude. Prof. dr. Rok Accetto, vršilec dolžnosti predstojnika Kliničnega oddelka za hipertenzijo na UKC Ljubljana, je pojasnil, da je hipertenzija glavni dejavnik za možgansko kap. Med druge zaplete sodijo še angina pektoris, srčni infarkt, poškodbe ledvic ter hude težave z očmi in cirkulacijo krvi. Primerno zdravljenje lahko prepreči oziroma zmanjša omenjene zaplete. »Za zdravljenje z zdravili se odločimo, kadar s tako imenovanimi nefarmakološkimi ukrepi v smislu zdravega načina življenja ne dosežemo normalnih vrednosti. Uspešnost takih ukrepov presodimo v nekaj mesecih. Če pa gre za krvni tlak, ki je višji od 160/110, začnemo zdraviti z zdravili kar takoj, seveda pa so nefarmakološki ukrepi nujen sestavni del zdravljenja,« je še pojasnil Accetto in dodal, da sta pri odločitvi za zdravljenje pomembni obe vrednosti krvnega tlaka: o previsokem krvnem tlaku namreč govorimo takrat, kadar je povišan samo spodnji tlak, zgornji pa je še v mejah normale, ali obratno.
Terapija pri kronično povišanem srčnem tlaku je največkrat vseživljenjska, saj zdravila ne odpravljajo vzrokov povišanja. »Vzroka za hipertenzijo v več kot devetdesetih odstotkih primerov ne poznamo. Gre za genetsko pogojeno bolezen, udeleženih je veliko število genov. Vendar je za pojav visokega krvnega tlaka potreben vpliv dejavnikov iz okolja. Zdravljenje torej ni usmerjeno v odpravljanje vzrokov, ki jih ne poznamo, temveč v zniževanje krvnega tlaka. Dokler jemljemo zdravila, je krvni tlak nadzorovan, če zdravljenje prekinemo, se krvni tlak zviša,« je povedal zdravnik. Le v redkih primerih lahko v kasnejši življenjski starosti odmerke zdravil zmanjšajo ali pa celo ukinejo.
Ozdravitev zgolj s pravilno prehrano?
Nekateri ljudje s povišanim krvnim tlakom se slednjega raje kakor z zdravili poskušajo znebiti z različnimi dietami in telesnimi dejavnostmi. Je mogoče krvni tlak na zadovoljivo raven znižati tudi tako – torej brez zdravil? Dr. Accetto je pojasnil, da pri blažjih zvišanjih krvnega tlaka lahko tudi s takšnimi ukrepi normaliziramo krvni talk, pri hujših pa ga lahko bistveno znižamo in je zato treba jemati manj zdravil.
