Tudi v soboto je dokazal, za zvezdnika kakšnega kalibra gre, ko so se njegovi kralji na odločilni tekmi na gostovanju proti Anaheimu tudi po zaslugi njegovega gola in podaje uvrstili v finale zahodne konference in še vedno ostajajo v boju za Stanleyjev pokal, ki so ga prvič v klubski zgodovini osvojili pred dvema letoma.
V Staples Centru, njihovem domovanju, ki je pred nekaj leti na tekmah kraljev sameval, se tribune, na katerih je prostora za 19.000 gledalcev, letos šibijo, majica z imenom Kopitar na hrbtu pa sodi med najbolje prodajano blago.
Zmaguje tudi zato, ker je težak poraženec in nerad izgublja. To ga žene naprej, mu daje zalet, da vsak dan skuša napredovati. Čeprav se zaveda, da mora poraz prenesti in drugemu seči v roko, tako kot drugi v roko sežejo tebi.
Anže je tudi »gastarbajter«, na delu v tujini že od svojega 16. rojstnega dne. Tudi zato razmišlja drugače kot večina sovrstnikov, a ima podstrešje pospravljeno. Prijatelji mu pravijo, da se ni kaj dosti spremenil, pa čeprav je okusil bogastvo in slavo, za kar sam pravi, da je ena najboljših pohval, kar jih lahko dobi in dodaja: »Ne smeš se spremeniti, če se ti v življenju zgodi kaj dobrega ali slabega.«
Veseli bomo, če bo Anže Stanleyjev pokal še drugič na ogled prinesel v Slovenijo, čeprav smo bili močno razočarani in šokirani, ko nam je ob obisku Los Angelesa pred tednom ob prošnji za intervju gladko dal košarico, rekoč: »Nimam časa.« Kot da si ne bi želel, da bi za spremembo na vprašanja namesto v ameriškem odgovarjal v slovenskem jeziku...
