Bila je tako predana časniku The New York Times, da si je dala vtetovirati črko T. Leta 2011 je spisala zgodovino najvplivnejšega ameriškega dnevnika, ko je postala njegova prva odgovorna urednica in vzornica tistih žensk, ki se še vedno čutijo zapostavljene v svetu sedme sile. Revija Forbes jo je leta 2012 postavila na peto mesto najvplivnejših žensk na svetu, pred prvo damo Michelle Obama.
Potem je tu še druga stran zgodbe o 60-letni Jill Abramson, ki so jo v sredo lastniki New York Timesa nepričakovano odstavili z glavnega uredniškega položaja, kar je močno odmevalo v medijskih in tudi političnih krogih Amerike. Zdajšnji in bivši zaposleni v »sivi dami«, kot pravijo časniku, so za druge medije večinoma anonimno povedali, da je bil način dela in vodenja redakcije Abramsonove težaven, da je povzročala delitve, prihajala v konflikte glede zaposlitev, bila osorna in včasih zadirčna.
Konflikti s predsednikom podjetja
V konflikte naj bi prišla tudi s predsednikom podjetja Arthurjem Sulzbergerjem mlajšim, po poročanju drugih ameriških medijev pred nedavnim zaradi preverjanja, ali je imel njen predhodnik Bill Keller res višjo plačo. To ni tako nedolžno vprašanje: odpira vprašanje enakosti spolov na istem delovnem mestu. In odpira tudi stare rane: leta 1974 je 550 žensk, zaposlenih pri New York Timesu, časnik tožilo na zveznem sodišču zaradi spolne diskriminacije, ker so bile slabše plačane in so jim bila zaprta vrata na višje položaje. Pranju umazanega perila so se tedaj izognili s poravnavo, v kateri je časnik zelo razprl denarnico, uradno pa vse obtožbe zanikal.
Zanikali so jih tudi tokrat. Predstavnik lastnikov je priznal, da je razlika med prihodki Abramsonove in Kellerja, a zato, ker je bil slednji pri časopisu precej dlje in mu pripadajo večji pokojninski prispevki. »V središču zamenjave je bil način vodenja uredništva. Razumete, da več o tem ne morem povedati,« je dejal Sulzberger. Po eni od razlag ni bilo enega samega dogodka, ampak so se stvari med Abramsonovo in vodstvom preprosto nakopičile. Med njimi naj bi bila tudi ta, da sama za razliko od lastnikov ni bila preveč zagreta za nadaljnji razvoj digitalnih vsebin, kot ga zagovarja Sulzbergerjev sin, ki dela pri časniku. Je pa Abramsonova dobro krmarila v nemirnih vodah ameriškega dnevnega časopisja, ki se tako kot drugod po svetu sooča z upadanjem naklad in oglasov.
Na čelo časnika Pulitzerjev nagrajenec
Tiskana izdaja je sicer letos dosegla prvo rast prihodkov od oglaševanja po letu 2005. Glede na trende v ameriških časnikih je to precejšen uspeh. Oglaševalski kolač je v časopisih od leta 2006 do 2011 namreč konstantno upadal, skupno za 54 odstotkov, prihodki od digitalnih izdaj pa tega še zdaleč ne nadoknadijo, kažejo podatki Centra Pew Research. Še posebej velik je padec pri malih oglasih, skoraj 75-odstoten.
Sulzberger je v sredo tudi sporočil, da bo Abramsonovo, ki je bila pri časopisu od leta 1997, zamenjal z njenim dosedanjim pomočnikom, 57-letnim urednikom centralne redakcije Deanom Baquetom. Tudi on bo pisal zgodovino časnika s 163-letno tradicijo: bo prvi temnopolti odgovorni urednik New York Timesa. Da bo to postal, se je pričakovalo, le da ne tako kmalu. Baquet je bivši novinar in dobitnik Pulitzerjeve nagrade ter nekdanji urednik pri Los Angeles Timesu. Na zdajšnjem položaju je bil tri leta.
