Čeprav imamo deset točk prednosti, je bilo zelo težko. Zlasti za glavo, saj spomladi nismo blesteli. Sploh si ne znam predstavljati, kako bi se odrezali v državnem prvenstvu, če bi v ligi Evropa prišli tako daleč, kot je naš tekmec v šestnajstini finala Sevilla. Glava trpi, psihološki preskoki so tako veliki, da jih je skoraj nemogoče opisati. Težko se je motivirati za vsako izmed 60 tekem v sezoni.
Osvajanje lovorik je postalo že rutina.Malo že, a od tega mi vendarle živimo. Vsako leto ob proslavi gremo na igrišče, kjer na treningih točimo znoj, letos sicer nismo prišli na novinarsko konferenco. Vsaj meni se je ob lovoriki odvalil težak kamen. Sem tip človeka, ki doma veliko razmišlja, kaj bo, če ne bo uspeha. Vse, kar imam, bi dal, da bi bilo v mojem Kopru takšno vzdušje, kot je v Mariboru, da bi nogometaše vlekli za rokav ali jih ogovorili v mestu. Privilegij je igrati za Maribor. Ponosen sem, da nosim vijoličasti dres.
Primerjava med štirimi zaporednimi naslovi, ki ste jih osvojili z Mariborom.Najtežje je bilo prvo leto, ko smo odločilno zmago dosegli v Ajdovščini, potem ko smo imeli med sezono padec forme. Če letos ne bi zmagali na tekmi v Kopru, bi se stvari obrnile v drugo smer. Tako kot velike ekipe v drugih državah smo bili pod pritiskom. Le poglejte, kaj se dogaja največjim v Španiji in Angliji. Tudi v Sloveniji osvojitev naslova ni kar samoumevna, ampak moraš garati na vsaki tekmi. Vsi znajo igrati nogomet, zelo pomemben element je motivacija. Nam je še toliko težje, ker proti Mariboru vsi igrajo na 200 odstotkih.
Tekmeci so imeli med sezono nekajkrat priložnost, da vas na lestvici vsaj ujamejo, če ne celo prehitijo. Kaj ste naredili v tistih trenutkih, da ste odbili napade Kopra, Gorice in Rudarja?Trdo delali in se prilagajali razmeram, saj odprta igra ne prinese vedno uspeha. Tudi v ligi prvakov od četrtfinala naprej ni bilo lepih tekem, ampak veliko taktike in bunkerja. V temle prostoru, kjer so novinarske konference, se zberemo vsako jutro ob pol devetih na zajtrku. Po njem gremo v slačilnico in ko se vrnemo v prostor, so mize postavljene drugače, saj imamo analizo. Ko se vrnemo s treninga, so mize znova postavljene drugače za kosilo. Torej je v klubu poskrbljeno za vse. Če bi mi dali še posteljo, bi tukaj tudi spal. Ker je organizacija brezhibna, je klub na tako visoki ravni, saj o nogometu razmišljaš od osmih pa najmanj do dveh popoldne. Šele ko prideš domov, se malo odklopiš. Včasih je to za glave malo naporno, a prav zaradi tega dosegamo takšne uspehe.
Posebno poglavje Maribora so navijači.Lepo je igrati ob takšni podpori. Ko prideš na tekmo, pričakuješ tisoč gledalcev, na koncu tekme s Triglavom pa jih je bilo nekaj tisoč na igrišču. Eden izmed njih, ki mu je spodrsnilo, je naredil name takšen drseči start, kot ga ni izvedel še noben nogometaš. Dal sem mu vso opremo razen nogometnih čevljev. Na kopačke sem zelo navezan, kar malo sem vraževeren, ker mi v njih gre dobro, zato jih ne dam z nog.
Zdaj vas čakata dve tekmi zapored z Gorico. V soboto za točke, v sredo v finalu pokala.Obeta se tipična italijanska tekma. Morda bo odločala le ena napaka. Moramo biti potrpežljivi, kar morda ni naš adut. Ni vseeno, če bomo 25. maja na zaključni zabavi imeli eno ali dve lovoriki.
