Vsaj eden od treh starostnikov ima težave z nadzorom sečnega mehurja, prizadetih je dvakrat več žensk kot moških. Celoten proces zadrževanja in odtekanja seča je zapleten. Zmožnost za nadziranje mokrenja je lahko zaradi različnih vzrokov prekinjena na več opisanih stopnjah. Končni izid takšnih motenj je izguba nadzora nad mokrenjem – urinska inkontinenca.
Glede na simptome urinsko inkontinenco v grobem delimo na urgentno, stresno, popolno, inkontinenco zaradi prenapolnjenega mehurja, mešano (kjer se lahko inkontinence prepletajo).
Stresna inkontinenca pomeni nenadzorovano uhajanje seča ob naporu (kašelj, napenjanje, kihanje, dvigovanje bremen, čezmerno gibanje). Razvije se zaradi popuščanja sfinktra ali sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu ali ginekoloških operacijah. Ženske po menopavzi imajo zaradi pomanjkanja hormona estrogena spremenjeno sečnico; spremembe zmanjšujejo upor sečnemu toku skozi njo. Pogosto prizadene tudi ženske, ki so večkrat rodile, ki so manj telesno aktivne ali pa so prekomerno debele. Pri moških nastane stresna inkontinenca po operaciji prostate, če je bila med posegom poškodovana sečnica ali del sečnega mehurja.
Urgentna inkontinenca je nuja po mokrenju (na poti v stranišče, ob delu z mrzlo vodo, če teče voda), ki ji sledi nenadzorovano uhajanje seča. Ko se mokrenje začne, ne preneha dokler ni mehur prazen. Mišice sečnega mehurja se krčijo tudi takrat, ko mehur še ni napolnjen in bi moral seč še sprejemati. Ta inkontinenca je najpogostejša med inkontinencami starostnikov in zanjo pogosto ne najdemo pravega vzroka. Najpogostejši vzrok je okužba sečil, uživanje določenih živil in pijač, jemanje določenih zdravil. Nastane lahko tudi zaradi prekomerne aktivnosti sečnega mehurja pri nevroloških boleznih, kot sta možganska kap in demenca, pri katerih možgani niso več sposobni uravnavati mokrenja. Urgentna inkontinenca povzroča dodatne težave takrat, ko starostnik zaradi omejenega fizičnega (možganska kap, revmatoidni artritis) ali psihičnega stanja (zmanjšane kognitivne sposobnosti) ne more dovolj hitro do sanitarij.
Popolna inkontinenca je popolno neobvladanje mehurja, ker sečnična zapiralka sploh ne deluje.
Inkontinenca zaradi prenapolnjenega sečnega mehurja nastane pri kronični zapori seča, pri kateri bolnik ni sposoben normalno izprazniti mehurja, pogosto zaradi ovire, kot je npr. povečana prostata, tumor. Mehur je vedno poln in urin nenehno kaplja zaradi prenapolnjenosti. Ko oviro odstranimo, se inkontinenca povrne. Včasih se pojavi mešana inkontinenca. Pri moških pogosto zaradi povečane prostate in hkrati preboleli možganski kapi.
Zdravljenje
Za mnoge ženske s stresno inkontinenco so zelo učinkovite estrogenske nožnične kreme ali tablete z estrogenom, kar predpiše zdravnik na recept. Bolnice z oslabljenimi mišicami medeničnega dna naj redno izvajajo Keglove vaje. Te obsegajo čim večkrat na dan krčenje mišic medeničnega dna, ki se tako okrepijo in lahko preprečijo inkontinenco v primerih kot je kašljanje. Delno je učinkovita tudi elektrostimulacija z vaginalnim stimulatorjem. V hujših primerih, ko zdravljenje z zdravili ni uspešno, lahko kirurg z operacijo dvigne sečni mehur in okrepi njegovo izstopno mesto. Nekaterim bolnikom uspešno pomaga injiciranje kolagena v okolico sečnice, ki ji daje čvrsto podporo.
Urgentno inkontinenco lahko preprečimo s treningom sečnega mehurja – z rednim odvajanjem seča v časovnih presledkih, ki jih postopoma daljšamo. Delno učinkovite so tudi vaje za krepitev sečnega mehurja oziroma mišic medeničnega dna. Za zdravljenje uporabljamo zdravila, ki sproščajo mehur, da zmanjšajo njegovo aktivnost in jih predpiše zdravnik. Poslužujemo se tudi elektrostimulacije, ki pa mora biti močnejša kot pri stresni inkontinenci.
Moje zdravje št. 26 / 21. november 2006
foto: tm
