»Slabo« kri preprečimo s premišljeno izbiro jedi

Najpogostejša je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Kot nam je povedal mag. Ladko Korošec z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, »slabokrvnost oziroma anemija ni znak revščine, saj železo vnašamo v telo z mesom in rastlinsko hrano. Težave lahko nastopijo kot posledica pretiranega hujšanja, nosečnosti, hitre rasti, fizičnih naporov, močnih menstruacij in krvavitev iz prebavil, saj v omenjenih primerih dnevni vnos železa ne nadomesti v zadostni meri njegove porabe. Marsikdo ne ve, toda železo vsakodnevno izgubljamo tudi z luščenjem kože in znojenjem.«

Paradoks obravnave slabokrvnosti: povečani odmerki zmanjšajo absorpcijo

Železo je funkcionalno hranilo, saj prepreči in zdravi bolezni. »V telesu ga imamo za srednje velik žebelj, tj. okoli štiri grame; ženske za polovico manj. Dnevno ga potrebujemo od 10 do 15 mg, nosečnice in športniki, ki se ukvarjajo predvsem z aerobnimi (vzdržljivostnimi) športi, pa še enkrat več,« pojasni mag. Korošec. Ker poznamo vrste živil, ki so bogat vir železa, je na prvi pogled pomanjkanje železa preprosto nadomeščati. Poskrbimo za večji vnos temnega mesa, drobovine, perutnine, rib, morskih sadežev, jajc, moke iz polnozrnatih žit, stročnic, temne zelenjave in sadja. Tudi gorčica in kvas sta bogat vir železa. Toda po besedah mag. Korošca to ni vse, kar moramo vedeti. »S povečanjem odmerka železa se krepko zmanjša odstotek absorbiranega železa. Če na primer odmerek železa povečamo za štirikrat, se njegova absorpcija zniža za 40 %. Pri tem gre za naravno zaščito telesa pred preveliko obremenitvijo z železom,« pojasnjuje mag. Korošec. »Obenem moramo vedeti, da dobimo iz hrane od 10 do 20 mg železa, a ga absorbiramo le 10 %. Absorpcijo lahko zavirajo neoluščena žita, vlaknine, proteini soje, kalcij in magnezij, na drugi strani pa absorpcijo železa povečujejo sladkorji, meso, ribe, morski sadeži ter vitamin C in citronska kislina, zato je zrezek pri kosilu priporočljivo prepojiti z nekaj kapljicami limoninega soka. V mesu je železo v hemski, v rastlinski hrani pa v nehemski obliki. Prvega, torej železo iz mesa, organizem do 60 % bolje absorbira.«

Začne se z utrujenostjo

Slabokrvnost pomeni zmanjšano sposobnost krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na rdeče krvničke, natančneje hemoglobin, in potuje po telesu. Če je teh krvničk malo ali vsebujejo premalo hemoglobina, je preskrba tkiv s kisikom slabša in takrat govorimo o slabokrvnosti. Po besedah mag. Korošca so najprepoznavnejši znaki omenjenega dogajanja utrujenost, zaspanost in pomanjkanje teka, ki mu sledita bledica kože in sluznic. Slabokrvni otroci so pogosto nemirni in se težko zberejo, pri odraslih pa se motnja kaže s pomanjkanjem kondicije in z brezvoljnostjo. Slabokrvnost lahko nakazuje še vrsta drugih težav, kot so: glavobol, omotica, zvonjenje v ušesih, težko požiranje, vnetje ustnih kotičkov, krhki lasje in nohti, hrapava koža, znižan libido in potenca, motnje spanja, znižana odpornost za okužbe in težje prenašanje nizkih temperatur. »Skratka, prizadeto je vse telo,« strne mag. Korošec.

Razvoj slabokrvnosti je običajno postopen in ga v izhodiščih razmeroma težko prepoznamo. »Če se omenjeni znaki pojavijo pri dekletih z močnimi menstruacijami, pri posameznikih, ki se srečujejo s fizičnimi napori, in pri bolnikih z želodčnimi razjedami, s hemoroidi ali z vnetjem širokega črevesa, je zelo smiselno opraviti laboratorijski pregled krvi, ki pove, ali je vnos železa zadovoljiv,« poudari mag. Korošec.

Ločimo tri stopnje slabokrvnosti: blago, srednje hudo in hudo. O blagi slabokrvnosti govorimo, ko je hemoglobin znižan, vendar je njegova koncentracija višja od 100 g/l (normalne vrednosti hemoglobina dosegajo vrednosti od 140 do 180 g/l), srednje hudo slabokrvnost nakazujejo vrednosti hemoglobina med 100 g/l in 70 g/l, slabokrvnost pa je zelo resna, če je hemoglobina v krvi manj kot 70 g/l. Takšna napredovala oblika je po besedah mag. Korošca vidna že »navzven«: »Če so kožne gube na dlaneh enako blede kot okoliška koža, je koncentracija hemoglobina nedvomno manjša od 70 g/l.«

Brez zdravniške obravnave ne gre

Kot je poudaril sogovornik, moramo po ugotovitvi slabokrvnosti najprej odpraviti oziroma obravnavati njene vzroke (prehrana, bolezni, menstruacije) in zapolniti zaloge železa. »S pravilno prehrano lahko preprečimo nastanek slabokrvnosti. Brez zdravniške obravnave pa pozneje, ko se pojavi pomanjkanje železa, ne gre, saj si sami težav ne moremo diagnosticirati. Obisk pri zdravniku je potreben tudi zaradi odkrivanja mogočih bolezenskih vzrokov slabokrvnosti in še posebej, ko gre za nosečniško slabokrvnost. Tudi pri vegetarijancih oziroma veganih so zakonitosti zdravega prehranjevanja precej zapletene in velikokrat zahtevajo strokovni nadzor. Rastlinska živila so v osnovi bogata z železom in vitaminom C, zato zdravi vegetarijanci dodatnih preparatov z železom ne potrebujejo, čeprav morajo poznati določene zakonitosti, tj. da na primer skupaj z živili, bogatimi z železom, ne smejo uživati preveč vlaknin in taninov (npr. čajev), saj s tem zmanjšujejo absorpcijo železa.«

Tabela: Vrednosti železa v živilih in prehranskih dodatkih za vegetarijance

S premišljeno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa vedno nadomestiti izčrpanih zalog, saj je količina železa, ki ga telo absorbira, približno enaka tisti, ki jo vsakodnevno izgubljamo z luščenjem črevesnih celic, menstrualnimi krvavitvami, znojenjem in z luščenjem kože. Da zapolnimo zaloge, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. Pri tem je nujno vedeti naslednje: hrana, torej uživanje z železom bogatih živil, ne more pripeljati do zastrupitve. Železo v preparatih pa je v prevelikih količinah lahko toksično, sploh za majhne otroke. Zato je izjemno pomembno upoštevati navodila za uporabo, ki nam jih posreduje zdravnik in/ali farmacevt v lekarni, in še posebej budno nadzorovati zdravljenje malčkov. »Samo v ZDA se letno zastrupi 2.000 otrok, saj smrtni odmerek železovega preparata za dveletnega otroka znaša le tri grame. Da bi zastrupitve preprečili, vsa zdravila (tudi vitamine!) shranjujmo na mestih, ki so malčkom nedosegljiva, pomembno pa je tudi, da otroku ne lažemo in ga prepričujemo, da je zdravilo »bonbonček«, saj obstaja velika nevarnost, da si bo pozneje sam »postregel« z njim,« opozori mag. Korošec.

OKVIRČEK:
Mag. Ladko Korošec: »Pri uravnoteženi prehrani, ki vsebuje od 30 do 90 g mesa, perutnine ali rib, od 20 do 25 mg vitamina C in veliko zelenjave, telo dobi dovolj železa. Če pa jemo hrano, revno z vitaminom C (riž, soja), jo dolgo kuhamo ali shranjujemo, potrebujemo večje odmerke železa in ustreznejše nadomestke vitamina C.«


Moje zdravje št.73
Foto: Arhiv MZ