»Veseli smo, da smo se preselili v bolj sončno deželo. Na Irskem je vseskozi po malem deževalo. Vzdušje, ki so ga pripravile množice navijačev, je bilo fenomenalno. Le vreme je bilo takšno, da skoraj nisem mogel verjeti. Če živiš na Irskem, ti ne preostane drugega kot dva guinnessa in pol litra viskija na dan,« je slovenski kolesar Luka Mezgec iskrivo opisal občutke zaradi depresivnega vremena med tridnevno kolesarsko pustolovščino od Belfasta do Dublina, za katero so Irci odšteli pet milijonov evrov. Včeraj se je karavana preselila skoraj 3000 kilometrov južneje, na jug italijanskega škornja, kjer se bo pravi Giro danes šele začel. Tako pravi večina kolesarjev.
Večino je najbolj navdušil Nemec Marcel Kittel, ki je tudi ob pomoči Mezgeca dobil obe klasični etapi. »Vidi se, da je Marcel toliko močnejši od vseh, da lahko v zadnjih 200 metrih nadoknadi tudi razdaljo dolžine desetih koles, kar se je videlo v nedeljo. Še dobro, da je tako. Sprinterski vlak smo sicer do zadnjega ovinka lepo peljali, potem se je zaradi gneče izgubil. Upam, da bo tako še kakšen dan,« se v smehu nadeja Mezgec. Tudi današnja, sicer kratka etapa od Giovinazza do Barija je večinoma ravna kot biljardna miza in znova kot nalašč za 26-letnega Nemca.
»Kittel je razred zase. Mislim, da je najboljši sprinter na svetu. No, to dokazuje že nekaj časa. Ima zelo visok izkoristek,« mu sloves najhitrejšega priznava tudi Borut Božič (Astana). Morda temu oporekajo le Mark Cavendish, John Degenkolb in Andre Greipel, ki so na dirki Po Kaliforniji. Kittel gleda na sloves zelo zrelo, brez evforije in prevzetnosti. »Delo naredi lestvico. Velik problem nastane, če bi postal aroganten. Tekmecev ni lahko premagovati,« pravi Marcel Kittel.
Nemec na Irskem ni želel razkriti podatkov z merilnika moči, torej podatkov, s kakšno močjo potiska pedale v zaključnih metrih. Pravi, da bi na podlagi tega konkurenti lahko pripravili strategijo, kako ga streti pred koncem. Gre za pravo znanost, podatki pa so velika skrivnost. Neuradno je Kittel, ki tehta 82 kilogramov, sposoben v zadnjih sekundah vrteti pedale z močjo zelo blizu 2000 vatov. Več kot 1900 vatov obrne tudi Greipel, ki je podoben tip kolesarja. Cavendish naj bi na vrhuncu obrnil okoli 1600 vatov, a je 12 kilogramov lažji od Nemca in v svoji poziciji na kolesu bolj aerodinamičen. Del razlike razkrije eden od Greiplovih in prej Cavendishevih pomočnikov Greg Henderson: »Kittel lahko iztisne to moč po 200 kilometrih ali med potjo v kavarno. To je tisto najbolj impresivno.«
»Kittel je nepremagljiv na ravnini. Sam bi se lahko boril le za drugo ali tretje mesto. Tudi zato bom energijo usmeril v peto in šesto etapo, ki sta po profilu bolj zame,« se je že odločil Avstralec Michael Matthews (Orica), ki nosi rožnato majico vodilnega. Ni edini, ki pogleduje proti naslednjim etapam. Peta etapa s ciljem v Viggianu se končuje s 300 metri višinske razlike v zadnjih osmih kilometrih, še malce težji je zaključek šeste etape. Sedma etapa v petek s ciljem v Folignu (214) bo nemara na meji Kittlovih sposobnosti.
»Prav to so etape, kjer bi si lahko z razkritjem svojih sposobnosti najbolj škodoval. Konkurenti bi dobro vedeli, s kakšno močjo in posledično hitrostjo morajo voziti v klanec, da bi se me otresli,« opozarja Kittel, najhitrejši mladenič na kolesu. Prav v tem, da se naredi določena selekcija, tiči srž priložnosti za etapno zmago za Luko Mezgeca. Kamničan že lahko kratek odsek zavrti pedale z močjo nad 1800 vatov. Ob tem tehta 72 kilogramov, s katerimi lažje spleza čez klance.
V skupnem seštevku ima med kandidati za skupno zmago najboljše izhodišče Kolumbijec Rigoberto Uran (Omega Pharma). Avstralec Cadel Evans (Bmc) ima dve sekundi zaostanka, Michele Scarponi (Astana) 22, Jani Brajkovič 33, Ivan Basso (Cannondale) 48, Nairo Quintana (Movistar) 50 ter Joaquin Rodriguez (Katjuša) minuto in 29.
