»Dvajset let je minil', odkar smo se osamosvojil'. N'č se od takrat ni zgodil'. Tisti, k' so mel', so še več dobil', tisti brez vsega so še to 'zgubil',« je na odru waldorfske šole v Ljubljani z globokim glasom zbrano pripovedovala Tinka Pelhan. Potem je nastala tišina. Iz ozadja se je zaslišalo »en, dva, tri, štiri« – in prostor je preplavila glasba. Pevka in njenih pet spremljevalcev na inštrumentih so se popolnoma vživeli v svoje glasbene vloge, s katerimi se bodo v petek, 23. maja, predstavili na koncertu v ljubljanskih Križankah.
To ne bi bilo nič nenavadnega, vendar Tinka Pelhan ni pevka. Je učiteljica geografije v ljubljanski waldorfski šoli. Pa tudi preostali člani banda Lucka kuhna so v resnici učitelji. Grega Poljšak, bas kitarist, je učitelj matematike in fizike, klaviaturist Gregor Bajt je razredni učitelj, Bojan Popovič, ki v bendu igra kitaro, je sicer učitelj športa in varstvenik, Klemen Lah, v bendu prav tako kitarist, pa poučuje slovenščino in sociologijo. Edini, ki se profesionalno ukvarja z glasbo, je njihov glasbeni učitelj Žiga Fabbro, ki v bandu igra bobne. Tudi spremljevalni orkester in vokale predstavljajo učiteljice in učenci oziroma dijaki.
Učiteljski bend Lucka kuhna nosi ime po nekdanjem imenu stavbe – Ljudska kuhinja – v kateri deluje omenjena šola. Nastal je naključno, kot zabavna točka učiteljev na maturantskem plesu leta 2011, pripoveduje Klemen Lah. Takrat so učitelji pripravili zgodbo, kako so razredu, katerega posebnost je bil razredni bend, ukradli pesem in z njo nastopili na evroviziji. »Jaz sem imel takrat kitaro prvič v rokah,« pripoveduje.
Glasbeni začetki šele pred dvema letoma
Tudi za večino ostalih so bili to glasbeni začetki. Bas kitarist Grega Poljšak je vendarle glasbeni povratnik. »Tri leta sem igral flavto, želel sem igrati saksofon, a ker nisem imel te možnosti, sem obupal nad glasbo. V gimnaziji sem brenkal na mamino akustično kitaro, potem sem si kupil bas kitaro in igral v bendu, a je razpadel. Ko se je v šoli pokazala priložnost, da se vrnem v glasbene vode, sem jo takoj zgrabil. Tega ne doživljam kot umetniški dosežek, pač pa kot posebno doživetje. Ko igram, je občutek podoben kot takrat, ko greš v planine in pozabiš na ostali svet.«
Prvi nastop učiteljskega benda je spremljalo okoli 80 poslušalcev, se spominja Bojan Popovič. A nadaljevanje ni bilo obetavno, trdi Žiga Fabbro, edini profesionalni glasbenik v bendu. »Skoraj eno leto so igrali en in isti komad. Predlagal sem jim, naj se lotijo še česa drugega, pomagal sem jim pri posameznih inštrumentih in poprijel za bobne. V treh mesecih so do drugega nastopa precej napredovali.«
Na drugem nastopu v telovadnici jih je tako poslušalo že okoli 400 ljudi. »Videli smo, kako navdušeni so, kako ploskajo, uživajo, zato smo se odločili nadaljevati,« obuja spomine Popovič. Križanke, kjer bo naslednji koncert, po njegovem niso naključna lokacija, saj je šola tam že imela nekaj dobrodelnih koncertov, a je bila predvsem v vlogi organizatorja.
Umetnost in znotraj nje glasba je tudi sicer eden pomembnih elementov waldorfske šole in z njo se tam ukvarjajo vsi. Osnovnošolci vsak dan deset minut namenijo igranju flavte, v pevskem zboru srednješolcev pojejo vsi dijaki. »Z glasbo lahko ukvarja vsak, seveda na svojem nivoju, in mi smo dokaz za to. Enemu od naših članov so v šoli v zboru dejali, naj samo odpira usta, zdaj pa bo igral in pel v Križankah. S tem ko se osredotočamo na nadarjenost, marsikomu, ki je nima, ima pa veselje, zapiramo vrata v svet glasbe, pa tudi na druga področja,« pravi Klemen Lah. Ob tem dodaja svojo izkušnjo: »V razredu sem bil med zadnjimi, ki sem se naučil brati, danes pa sem doktor književnosti.«
Trema jih povezuje
Učitelje, ki pilijo še zadnje podrobnosti pred nastopom, najbolj skrbi, da bi jih obiskovalci (želijo si jih okoli 1500) ocenjevali skozi oči poklicnih glasbenikov. Nekoliko pa se že spopadajo tudi z zvesto spremljevalko nastopov – tremo. Ta pa jih je močno povezala s šolarji, pravi Gregor Bajt, saj spremlja tako ene kot druge, kadar so med nastopajočimi. V zaodrju se zato pred nastopi medsebojno bodrijo. »Misel o tem, da ti ne bo uspelo, ne sme biti tako močna kot misel, da ti bo. In če tega ne znamo učitelji sami, kako naj to naučimo otroke,« razmišlja.
Tokrat bo v Križankah nastopalo več kot 120 učiteljev in učencev. Predstavili bodo tri avtorske pesmi in mnogo znanih pesmi drugih izvajalcev iz vseh glasbenih zvrsti. Na odru se jim bodo pridružili gostje, med njimi Vita Mavrič, Klemen Slakonja, članice ženskega pevskega zbora Kombinat, člani operne družine Brajnik; imen nekaj gostov še ne želijo izdati, saj želijo presenetiti obiskovalce. S koncertom Za staro pravdo, kot so ga poimenovali, želijo zbrati nekaj denarja za prenovo waldorfskega vrtca na Ulici stare pravde. Predvsem pa, zatrjujejo, želijo predstaviti pestro glasbeno ustvarjalnost na šoli.
